Polžev vsadek ne sodi v tehnologijo „plug and play“

Ali veste, zakaj je vadba za boljši sluh s polževim vsadkom pomembna? Nadaljnji razvoj tehnologij polževega vsadka ne prinaša le bolj naravnega zvoka in boljšega razumevanja govora, ampak tudi veliko hitrejšo adaptacijo na drugačno vrsto sluha. Kljub temu je slušna terapija po implantaciji priporočljiva in omogoča še boljši uspeh s tem slušnim sistemom.

Hearing training with a cochlear implant

Običajni slušni aparati do določene mere ojačajo zvoke, vendar ne zadoščajo za ljudi z globoko izgubo sluha. Polževi vsadki stimulirajo slušni živec neposredno. To ljudem z globoko izgubo sluha omogoča, da slišijo. Tako dobljeni živčni impulz je podoben naravnemu slušnemu signalu, vendar se mora centralni slušni sistem nanj nekoliko privaditi.

Zakaj je potrebna vadba sluha?

Naš slušni sistem deluje že pri nerojenem otroku od 24. tedna nosečnosti. Če se dojenček rodi gluh ali naglušen, bo moral nadoknaditi ne le govorni razvoj, ki ga je zamudil v prvem letu, preden je dobil slušni aparat, ampak tudi zamujeni prenatalni razvoj. Seveda, prej kot je zagotovljena oskrba, manj terapije je potrebne. Koristne so prve komunikacijske vaje, in to že pred implantacijo.

Podatki kažejo, da imajo tudi odrasli gluhi veliko koristi od rehabilitacije sluha po implantaciji polževega vsadka. Sklicevaje na starejšo študijo s klinike Koblenz-Montabaur [1] dr. Roland Zeh, glavni zdravnik v rehabilitacijskem centru PV v Bad Nauheimu v Nemčiji, in prof. dr. Uwe Baumann, avdiolog in specialist za PV v Univerzitetni bolnišnici v Frankfurtu dodajata naslednje: “Za zagotovitev optimalnega uspeha zdravljenja morajo biti rehabilitacijski ukrepi v bolnišnici sestavni del celostnega pristopa k zdravljenju in, če je to mogoče, naj se izvajajo v prvem letu po implantaciji.”

Kakšne prednosti prinaša vadba sluha

V študiji [2], ki je vključevala 1355 uporabnikov PV, sta prof. Baumann in dr. Zeh raziskala, kateri dejavniki vplivajo na uspeh tovrstne bolnišnične rehabilitacije sluha. Povzemata, da je “v povprečju [pri testih sluha in razumevanja govora po treh do petih tednih bolnišnične rehabilitacije] prišlo do povečanja za 20 odstotnih točk v primerjavi s sprejemnim testom”. Presenetljivo je bilo, da se je tako starejšim bolnikom, ki so jih implantirali s PV po daljšem obdobju gluhote, kot tudi bolnikom z dolgoletnimi izkušnjami s PV sluh pomembno izboljšal po bolnišnični rehabilitaciji.

Prejšnje študije so kazale, da se razumevanje govora pri uporabnikih PV v povprečju ni več izboljšalo po približno šestih mesecih izkušenj s PV. Kljub temu sta Zeh in Baumann lahko dokazala, da “najboljše možne podpore […] ni mogoče doseči samo z daljšo uporabo PV.”

Tudi če ti dejavniki vplivajo na hitrost in obseg izboljšanja sluha, dodajata, da so “vse skupine bolnikov imele znatno korist od terapije, ne glede na starost, trajanje gluhosti ali trajanje uporabe PV. […] Nastavitve PV ali „fittingi“ lahko vodijo k večji socialni aktivnosti, participaciji in izboljšanju kakovosti življenja. Brez intenzivne rehabilitacije obstaja tveganje, da do teh rezultatov ne bo prišlo v največji možni meri.”

Kaj je vadba sluha?

Razvoj sluha v okviru rehabilitacije poteka v petih osnovnih korakih, pri čemer lahko posamezne korake glede na posameznikovo razumevanje govora tudi izpustimo:

  1. Zaznava zvoka, razlikovanje in klasifikacija zvokov.
  2. Prepoznavanje govora, razumevanje besed in stavkov; pri otrocih tudi govor
  3. Kompleksnejše jezikovne enote: nove in težje besede, slovnične strukture, pripovedovanje zgodb in (verbalno) sporazumevanje v vsakdanjem življenju
  4. Strategije komuniciranja v posebej težkih slušnih situacijah
  5. Za t. i. binauralne funkcije – razumevanje v hrupu in lokalizacija zvoka – je predpogoj obojestranski sluh. Vadba se izvaja za vsako uho posebej.

Poleg tega so del rehabilitacije tudi navodila za rokovanje in nego slušnega pripomočka. V primeru bolnišnične slušne rehabilitacije je možna tudi podpora drugih terapevtov ter psihoterapevtov in socialnih delavcev. Poleg tega se spodbuja medsebojno povezovanje tistih z okvaro sluha.

Kako poteka rehabilitacija v Sloveniji?

Vsako zaznavanje zvoka je lahko vaja. Strokovnjaki priporočajo vsakodnevne vaje za poslušanje. Pri strukturirani slušni terapiji logopedi ocenijo trenutni sluh posameznega uporabnika, njemu in tistim, ki jim pri vadbi pomagajo pokažejo, kako nadaljevati z vadbo doma, ter zagotovijo ustrezen material za vadbo.

Lahko nas kontaktirate in izveste več o možnostih rehabilitacije sluha in zgodnje podpore v vaši državi. Proizvajalci slušnih aparatov in slušnih vsadkov med drugim ponujajo nasvete in materiale za vadbo ter posebne aplikacije za vadbo za pametne telefone, tablice in računalnike.

V Mariboru je leta 2022 potekal že sedmi „Slovenki posvet o rehabilitaciji oseb s polževim vsadkom“, dogodek z mednarodno udeležbo, ki ga je organiziral Center za sluh in govor Maribor. Kirurgi, terapevti in pedagogi, pa tudi sami uporabniki so na njem predstavili svoje izkušnje s polževim vsadkom. Več o tem si lahko preberete tukaj.

Kako do boljšega razumevanja

Nasveti in preprosta pravila za boljšo komunikacijo, če imate težave s sluhom ali ne

Nekatere situacije, kot so pogovori v hrupnem okolju, v večjih pogovornih skupinah ali v tujih jezikih so lahko resnično zahtevni. Zbrali smo nekaj nasvetov, kako si olajšati komunikacijo v vsakdanjem življenju.

V šolski učilnici, pisarni, dnevni sobi ali drugih skupnih prostorih je smiselno optimizirati prostorsko akustiko. Trde, gladke stene povzročajo odboje, s čimer povečajo raven hrupa in otežijo pogovore. V sami situaciji pogovora pomagajo preprosta pravila:

  • Zmanjšajte hrup v ozadju: utišajte radio ali druge naprave, zaprite okna, med pogovorom ne ropotajte s posodo itd.
  • Če je mogoče, zapisujte imena, nove termine, datume in druge pomembne podatke
  • Uporabljajte razpoložljive dodatne naprave
  • Pustite sogovornika govoriti in ne prekinjajte drug drugega
  • Glejte sogovornika in si ne zakrivajte ust
  • Tudi pri čustvenih temah ali če nekaj ponavljate: ne kričite in ne poudarjajte pretirano!
  • Govorite jasno in ne prehitro
  • Ne govorite s polnimi usti – izogibajte se žvečenju med govorom, to velja tudi za žvečilni gumi
  • V primeru negotovosti postavljajte vprašanja ali ponovite, kar ste slišali, da bi se prepričali, da ste prav razumeli

Govorite jasno

Kričanje, pa tudi monotona, umetna ali pretirana izgovorjava še dodatno otežujejo razumevanje govora. Bolje bo, če:

  • Govorite pravilno, natančno, in v celih stavkih
  • Govorite živahno, s polno glasovno artikulacijo
  • Poudarite ključne besede
  • Med vsemi frazami in stavki delate jasne premore

Če se poskušate jasno izražati, boste samodejno govorili počasneje in nekoliko glasneje.

Postavljajte vprašanja

Nihče noče “povzročati težav” in drugih motiti z nenehnimi vprašanji. Vendar so nesporazumi lahko naporni za obe strani. Zato je postavljanje vprašanj v interesu obeh sogovornikov:

  • Povej še enkrat/počasneje, prosim!
  • Prosim povejte drugače!
  • Za kaj se gre?
  • Črkuj/napiši najpomembnejšo besedo, prosim!

[1] Maurer, J. Gegenwärtiger Stand der Cochlea Implantatversorgung bei Erwachsenen und Kindern. HNO 57, 693–706 (2009). https://doi.org/10.1007/s00106-009-1959-3

[2] Zeh, R., Baumann, U. Stationäre Rehabilitationsmaßnahmen bei erwachsenen CI-Trägern; Ergebnisse in Abhängigkeit von der Dauer der Taubheit, Nutzungsdauer und Alter HNO 2015 · 63:557–576 (2015). https://doi.or/10.1007/s00106-015-0037-2