Univerzitetni klinični center Ljubljana ima več kot 30 let izkušenj na področju kohlearne implantacije ter velik poudarek namenja prenosu tega znanja na mlajše generacije strokovnjakov. Prva robotsko asistirana implantacija predstavlja pomemben mejnik za kliniko in umešča UKC Ljubljana v sam vrh regije na področju naprednih robotsko asistiranih ORL-posegov, zlasti na področju kohlearne implantacije. Po svetu se uporaba robotske asistence pri teh posegih vse bolj uveljavlja z namenom standardizacije postopka vstavljanja elektrod in zmanjšanja kirurške travme.

Ekipo prof. dr. Sabe Battelino so pri posegih podpirali klinični inženirji podjetja MED-EL iz Avstrije, vodilnega proizvajalca kohlearnih vsadkov in razvijalca robotskega sistema OTOARM/OTODRIVE. Opravljena sta bila dva posega: eden pri odraslem bolniku in eden pri 18-mesečnem otroku, kar je omogočilo primerjavo postopka pri dveh različnih starostnih skupinah. Med posegoma niso zaznali pomembnih razlik. Oba sta potekala gladko in učinkovito, pri čemer je vstavljanje 28-milimetrske elektrode trajalo približno pet minut.

Sistem zagotavlja počasno in vnaprej načrtovano ter nadzorovano vstavljanje elektrode. Zaradi stalne sile se v primerjavi s klasičnim ročnim vstavljanjem zmanjša poškodba kohlearnih tkiv. Prof. dr. Saba Battelino je pojasnila, da so lahko s pomočjo robota zagotovili počasno iztekanje tekočine iz notranjega ušesa, manjšo poškodbo območja, kjer izhajajo vlakna slušnega živca, ter manjše tekočinske tlačne spremembe v kohlei, kar pomeni tudi manjši vpliv na ravnotežni organ. To je še posebej pomembno pri otrocih, pri katerih vemo, da bo elektrodo v življenju treba zamenjati vsaj dvakrat. Zaščita občutljivih struktur notranjega ušesa torej ne vpliva zgolj na boljšo slušno zaznavo, temveč tudi na delovanje ravnotežnega sistema – zlasti pri obojestranskih implantacijah – ter na razvoj gibalnih in kognitivnih sposobnosti je poudarila kirurginja.

Sočasno s prvo implantacijo je ekipa razvila tudi novo metodo nadzora elektrode v realnem času. Medtem ko je elektroda drsela v kohleo, so stimulirali vsak posamezen kontakt in merili odziv slušnega živca, kar je omogočilo takojšnjo povratno informacijo o delovanju elektrode. Klinična logopedinja Mateja Božič je poročala, da so meritve potekale hitro, rezultati pa so bili jasni in stabilni, kar se je potrdilo tudi ob enomesečni nastavitvi zunanjih delov vsadka. Operirani je izrazil veliko zadovoljstvo s posegom že dva dni po prvi nastavitvi. Prof. dr. Battelino je poudarila, da je za uspeh zaslužen celoten multidisciplinarni tim, sama pa je prejela tudi posebno priznanje UKC Ljubljana.

Generalni direktor UKC Ljubljana, doc. dr. Marko Jug, je dodal, da je nakup robotskega sistema že v načrtu, z namenom, da bi robotsko asistirana kohlearna implantacija postala standardna storitev.