Študij s polževim vsadkom
Študij s polževim vsadkom v Avstriji je povsem mogoč, vendar zahteva individualno prizadevanje, institucionalno podporo in družbeno občutljivost.
Alexander in Matthias Pusker

Študij s polževim vsadkom v Avstriji
Študij v Avstriji velja za privilegij: odprte univerze, bogata akademska tradicija in relativno dober dostop do visokošolskega izobraževanja vsako leto privabijo na tisoče mladih. Toda za študente z okvaro sluha je pot do diplome pogosto poseben izziv. Uporabniki PV doživljajo univerzitetno življenje kot mešanico velikih priložnosti in zelo specifičnih izzivov.
Sluh s PV ni enak naravnemu sluhu. Hrup iz ozadja, odmev v velikih predavalnicah ali hitro govorjenje nekaterih predavateljev lahko otežujejo vsakdanje študijsko delo. Za študente s PV to pogosto pomeni več koncentracije, dodatno pripravo in včasih tudi pogum, da aktivno zahtevajo podporo.
Kakšne vrste podporo nudijo univerze
V zadnjih letih si Avstrija močno prizadeva za večjo dostopnost svojih univerz. Skoraj vse univerze imajo zdaj predstavnike za študente invalide ali centre za študij brez ovir. Ti nudijo svetovanje, organizirajo tehnične pripomočke ali pomagajo pri vložitvi zahtevka za nadomestilo – na primer za dodatni čas za izpite ali zagotovitev zapiskov.
Mnoge predavalnice so zdaj opremljene z indukcijskimi zankami ali sistemi za radijski prenos, tako da se govorjena beseda lahko neposredno prenaša v govorni procesor implanta. To znatno zmanjša motnje. Vendar pa realnost ni povsod enaka: nekatere predavalnice še niso tehnično opremljene, kakovost pa je močno odvisna od stopnje zavezanosti posamezne univerze.
Priložnosti digitalizacije
Pandemija COVID-19 je mnoge univerze prisilila k uvedbi digitalnih oblik poučevanja. Za uporabnike PV je bilo to hkrati prekletstvo in blagoslov. Spletna predavanja s podnapisi ali posnetki so ponujala ogromno prednost: vsebino je bilo mogoče predvajati večkrat, glasnost je bilo mogoče prilagoditi, uporabljati pa je bilo mogoče tudi avtomatske transkripcije. Po drugi strani pa so tehnične napake ali slaba dostopnost platform oteževale sodelovanje.
Digitalno poučevanje ostaja pomembno orodje tudi po pandemiji. Mnoge univerze so spoznale, da so posnetki predavanj in podnapisi koristni za vse študente, za uporabnike PV pa so pogosto ključnega pomena za enakovredno učenje z njihovimi sošolci.

Digitalno poučevanje ostaja pomembno orodje tudi po koncu pandemije. ©Adobe Stock
V Avstriji je povsem mogoče študirati s polževim vsadkom
Vključujoča univerzitetna izkušnja pomeni ne samo dostopno tehnologijo, zahteva tudi ozaveščenost: predavatelje, ki dosledno uporabljajo mikrofone, sošolce, ki so uvidevni in govorijo jasno, ter kulturo kampusa, ki raznolikosti ne obravnava kot izjemo, ampak kot normo.
Sva brata, ki študirata na različnih univerzah, vsak s svojimi izkušnjami. Več o njih lahko preberete spodaj.
Z veseljem odgovoriva na vsa vprašanja o študiju s PV. Rada bi ustanovila tudi skupino za digitalno izmenjavo med študenti s PV, če vas to zanima. Pišite nam na jugend@ci-a.at!
PROFIL
Ime: Alexander Pusker
Starost: 25 let
Uporabnik PV: na enem ušesu od leta 2001, na obeh ušesih od leta 2004
Študij: pravo na Dunaju od leta 2019
E-pošta: jugend@ci-a.at
Moje izkušnje kot dunajski študent s PV
S polževim vsadkom na Univerzi na Dunaju
Od leta 2019 študiram pravo na Juridicumu na Dunaju in kmalu bom zaključil študij. Ker program temelji predvsem na samostojnem učenju, zaradi PV ne zaznavam nobenih bistvenih pomanjkljivosti. Med predavanji in vajami vedno sedim spredaj, da lahko čim bolje slišim in razumem predavatelje. Le v Audimaxu, največji predavalnici na Juridicumu, včasih sedim zadaj. Lahko se zgodi, da ne razumem vsega, to pa tudi zato, ker so govorci včasih nedosledni pri uporabi mikrofona. Vendar ta problem ne vpliva samo name kot uporabnika PV, ampak tudi na nekatere sošolce z normalnim sluhom. V manjših predavalnicah v tem pogledu ni nobenih težav.
Študij prava je eden izmed bolj zahtevnih študijev na univerzi, zato predavatelji pogosto ponovijo gradivo, tudi zaradi težav z razumevanjem. To je zame prednost, saj lahko vse ponovno preletim v glavi.
Na Juridicumu je večina izpitov ustnih, a uporabnik PV s tem ne bi smel imeti težav, saj so profesorji zelo razumevajoči. Le med pandemijo koronavirusa, ko je bilo praktično vse na spletu, je bilo težje sodelovati na predavanjih, vajah in tudi izpitih prek Zoom-a ali Microsoft Teams. Druge univerze omogočajo snemanje predavanj, da jih študenti lahko večkrat poslušajo, Juridicum na Dunaju pa v teh tehnologijah nekoliko zaostaja. Transkripcije bi bile takrat – in še danes – zelo koristne. Na žalost je ta koncept moji univerzi neznan. Vendar so te težave prizadele prav vse študente, ker so bile posledica uporabe tehnologije na Juridicumu.
Podaljšan čas za izpite in štipendije
Pri tistih nekaj pisnih izpitih, ki sem jih in jih bom imel, imam zaradi svojih PV pravico do 25-odstotnega podaljšanja časa. Za to kompenzacijo za oviranost moram pravočasno zaprositi pri vodstvu študijskega programa za vsak posamezni izpit. Natančna sprememba pogojev za izpite pa se razlikuje od univerze do univerze: slišal sem tudi za podvojitev časa za izpit. Obrnil sem se na Center za dostopnost študija na Univerzi na Dunaju, kjer so zaposleni resnično prijazni in pripravljeni pomagati. Tam sem imel osebni razgovor, med katerim smo določili to odstopanje pri testih. To je moral potem odobriti še vodja upravljanja študijskega programa, Center za dostopnost študija pa je prevzel komunikacijo v mojem imenu. To je potekalo gladko in s to "splošno odobritvijo“ lahko zdaj dovolj enostavno zaprosim za prilagoditev pogojev za pisne izpite.
Prav tako priporočam, da se vsak študent, ki uporablja PV, seznani s subvencijami in štipendijami, Univerza na Dunaju na primer vsako leto ponuja štipendijo za študente s posebnimi potrebami, ki sem jo že večkrat prejel.
PROFIL
Ime: Matthias Pusker
Starost: 25 let
Uporabnik PV: na enem ušesu od leta 2001 in na obeh ušesih od leta 2003
Študij: medicina v Gradcu od leta 2023
JKU Linz od leta 2020
E-pošta: jugend@ci-a.at
Študijski programi se precej razlikujejo!
Študijske izkušnje s PV: študij na daljavo v Linzu in študij v Gradcu
Od leta 2020 študiram pravo na Univerzi Johannes Keppler v Linzu, od leta 2023 pa sem študent na Medicinski univerzi v Gradcu. Ti dve študijski smeri se v posredovanju snovi med seboj precej razlikujeta.
Pri pravu je prednost, da gre za izobraževanje na daljavo. Predavanja ostanejo na spletu še dva tedna po dnevu snemanja. To mi je zelo pomagalo. Če česa nisem razumel ali sem si želel ponovno poslušati določene izseke, sem jih enostavno prevrtel, tudi večkrat, dokler nisem razumel. Izpiti so pogosto ustni. Prositi profesorja, če lahko ponovi vprašanje, res ni noben problem.
Nasprotno pa je pri študiju medicine v Gradcu pristop bolj oseben, študij pa praktično usmerjen. V prvem semestru smo bili razdeljeni v skupini po dvanajst študentov, ki cel semester skupaj opravljajo vse predmete in vaje. Vzdušje je zelo prijazno in sproščeno, zato lahko profesorja ali tutorja brez težav sprašujemo.
Sedi spredaj in sprašuj
Na medicinskih predavanjih prejmemo predstavitvene slajde, nekatera predavanja pa si lahko ogledamo tudi na spletu, kjer lahko prilagodim glasnost, da lažje sledim. Le včasih se zgodi, da med predavanji mikrofon ni vklopljen ali pa se sošolci v vrstah pred mano ali za mano začnejo pogovarjati in zato slabše slišim profesorja. V takih primerih moram stopiti iz svoje cone udobja in profesorja prositi, naj ponovi.
Pomaga mi tudi, da sedim v sprednjih vrstah, saj je predavalnica precej velika. Nekatera predavanja, na primer anatomija, so na voljo tudi na spletu, tako da jih lahko kadarkoli ponovno pogledam. V predklinični fazi – prvih štirih semestrih medicinske fakultete – je večina izpitov pisnih, razen iz anatomije, biokemije in medicinske kemije. Doslej nisem imel nobenih težav z ustnimi izpiti, ker profesorji govorijo zelo jasno in so pripravljeni ponoviti vprašanja. Nisem še zaprosil za podaljšanje časa za izpit, saj mi trenutni časovni okvir zadostuje.
