Kdaj so slušni vsadki boljša rešitev od slušnih aparatov?

Rezultati s slušnimi vsadki in s konvencionalnimi slušnimi aparati se nenehno izboljšujejo, omejitve pri uporabi teh različnih sistemov pa se s tem spreminjajo.

“Približno 19 odstotkov prebivalstva ima izgubo sluha, ki zahteva zdravljenje,” pojasnjuje dr. Thomas Keintzel, primarij ORL oddelka na Klinikum Wels-Grieskirchen. “Zdravljenje s slušnim aparatom je še vedno zlati standard.” Običajni slušni aparati ojačajo zvok – odvisno od višine in jakosti – tako da ga uporabnik lahko bolje zazna. A to ni dovolj za uspešno zdravljenje: “Pri pripomočkih je pomembna tehnična podpora, in pa ustrezno usposabljanje.”

Obstajajo tudi nekatera zdravstvena stanja, ki otežujejo ali onemogočajo uspešno uporabo običajnih slušnih aparatov. Na primer zožen ali večkrat vnet sluhovod, zakostenitev v srednjem ušesu ali izguba koščic srednjega ušesa. V nekaterih primerih lahko pomaga operacija, a pri 75 odstotkih vseh težav je potrebna še namestitev slušnega pripomočka, pravi prim. Keintzel. “Uporaba kostne prevodnosti in aktivnih vsadkov za srednje uho se je uveljavila kot dragocena alternativa običajnemu nameščanju slušnih aparatov.”

Ko samo ojačanje ni dovolj

Z avdiološkega vidika običajni slušni aparati dosežejo svojo mejo, ko je notranje uho preveč poškodovano. Poleg pretvarjanja zvočnih vibracij v živčne signale ima notranje uho funkcijo, podobno predojačevalniku. / A v primeru senzorinevralne izgube sluha se ta sposobnost postopoma izgublja. Prav zato morajo slušni aparati bolj ojačati tihe zvoke kot glasne.

Ta izguba povzroči “dinamično redukcijo”. Razlika med najtišjim zvokom (ki ga komaj še slišimo) in najglasnejšim zvokom (prag bolečine) se zmanjša. Posledično se izgubi tudi kontrast med različnimi zvočnimi signali: uporabnik lahko še vedno vse sliši ojačano, a nekateri zvoki, razumevanje govora in pogovori kljub slušnemu aparatu postanejo vse bolj izčrpavajoči.

Pri okvarjenem ušesu pride tudi do motenj pri zvočnim maskiranjem (»Auditory masking«), ki se dogaja, kadar prevladujoči zvok prekrije tišjega. Vsi ti učinki skupaj pomenijo: pri izgubi sluha, večji od približno 50 decibelov, je govor v hrupnem okolju težko razumljiv, tudi s slušnimi aparati.[1]

Sodobne tehnologije v običajnih slušnih aparatih pomagajo

Običajni slušni aparati z različnimi triki izboljšajo akustični kontrast, poudarek pa je vedno na razumevanju govora. Frekvenčni filtri se uporabljajo za dušenje tistih tonov, ki ali niso bistveni za razumevanje govora ali pa potencialno vsebujejo hrup ozadja. Funkcija odpravljanja hrupa pregleda vsak segment tona za govorne signale in ga ustrezno ojača ali utiša. Usmerjeni mikrofonski sistemi obdelujejo zvoke iz predvidene smeri sogovornika. Vse te funkcije so vgrajene tudi v govorne procesorje slušnih vsadkov.

Tehnologije za izboljšanje govora pri slušnih aparatih se nenehno izboljšujejo in razumevanje govora omogočajo tudi uporabnikom z resno okvarjenim notranjim ušesom. Na neki točki pa tudi vrhunski slušni aparati dosežejo svojo mejo. Prim. Keinzel ima nasvet: “V teh primerih se lahko za izboljšanje razumevanja govora uporabi neposredna električna stimulacija preko polževega vsadka.”

Razumevanje govora je ključnega pomena!

“Istočasno z nenehnim tehničnim izboljševanjem tako slušnih aparatov kot slušnih vsadkov so se premikale tudi meje indikacije,” opisuje prim. Keintzel. Če je razumevanje govora, komunikacija in visoka kakovost življenja mogoča s slušnimi aparati, je težko upravičiti operacijo. Poleg tega je pri slušnih vsadkih (PV) potrebna faza privajanja: slušni sistem se mora naučiti ustrezno pretvoriti tehnično ustvarjene signale.

“Bistveno merilo odločitve je lahko razumevanje govora s slušnim aparatom.” Na splošno velja, če je razumevanje govora z dobro nameščenimi slušnimi aparati slabše, kot je mogoče pričakovati za PV, je priporočljiva implantacija. Vendar se morate najprej prepričati, da je slušni aparat optimalno nastavljen in primeren za uporabnika.

Če uporabnik PV še vedno uporablja slušni aparat na drugi strani, bo zdravnik svetoval implantacijo na tej strani, v primeru da slušni aparat ne prispeva k izboljšanju razumevanja govora.

Pri otrocih je odločilen dejavnik razvoj sluha in jezika. “V primeru otrok, ki so se rodili gluhi, ali otrok, ki so oglušeli, preden so usvojili jezik, mora ta odločitev upoštevati številne dejavnike, kot so stopnja otrokovega razvoja, komunikacijske kompetence itd.” poudarja prim.Keintzel. “V vsakem primeru bi morali starši enostransko gluhih otrok poznati omejitve enostranskega sluha – zmanjšano razumevanje govora v hrupnem okolju, nesposobnost usmerjenosti sluha, in vse to v občutljivi fazi usvajanja jezika.”

Kaj lahko pričakujemo od polževega vsadka

PV zaobide okvare notranjega ušesa in neposredno stimulira nevronsko strukturo slušnega organa. Uporabnikovi možgani se morajo naučiti interpretirati te umetne signale, zato ne gre brez obdobja rehabilitacije in vadbe. Na avstrijskem ORL kongresu leta 2021 je prim.Keintzel demonstriral uspeh implantacije s PV. [2] Eno leto po aktivaciji PV tri četrtine vseh uporabnikov razumejo govor enako dobro kot tipična oseba z izgubo sluha na ravni 50 decibelov. “Stopnja razumevanja govora, ki jo lahko pričakujemo pri namestitvi PV, je enaka tisti pri zmerni izgubi sluha,” in to velja tudi za osebe, ki so bile prej popolnoma gluhe.

Na istem dogodku je prof. dr. dr. Ulrich Hoppe, višji zdravnik v Univerzitetni bolnišnici Erlangen, prikazal primerjavo razumevanja govora med uporabniki PV in slušnih aparatov. Večina uporabnikov PV razume govor v hrupnem okolju enako dobro kot ga razumejo tisti z izgubo sluha od 25 do 50 decibelov s svojimi slušnimi aparati. Vsi uporabniki PV pa razumejo govor bolje kot tipični uporabnik slušnih aparatov z izgubo sluha 65 decibelov.

Za kandidata za PV je v vsakem primeru pomemben temeljit premislek, a prav tako pomembna je dovolj hitra odločitev. Izkušeni ORL specialist Keintzel pojasnjuje, zakaj je tako: “Zgodnejša implantacija zahteva krajši čas rehabilitacije in je povezana z boljšim delovanjem in znatnim izboljšanjem kakovosti življenja.”

Nadaljnje informacije in podrobna merila v: Keintzel T, Limits of conventional hearing aid provision, Jatros Pneumologie & HNO, Universimed-Verlag, 01/2022, pp34-36.

[1] Wardegna et al, 2015

[2] Daten nach Reichell 2015, aus: Kießling et al; Versorgung mit Hörgeräten und Hörimplantaten; Thieme-Verlag 2018; ISBN 978-3-13-240200-3