HEARO – pionirska implantacija PV s pomočjo robota

Operacijsko območje je zeleno. Vse, kar je sterilno in mora tako ostati, je pokrito z zelenimi prekrivali: na primer voziček z instrumenti, miza s kleščami, skalpeli in svedri ter različni pripomočki, pripravljeni za uporabo so pokriti s sterilnimi prozornimi prekrivali. Tudi kirurška ekipa nosi zelene halje in copate. Z zeleno je pokrita tudi operacijska miza.

V tem primeru je t. i. “miza” pravzaprav kavč, katerega težišče leži na kvadratnem stebru, in se lahko nagne v vse smeri ter večkrat upogne. Na ta način se lahko pacienta postavi v optimalen položaj za operacijo, ki se izvaja.

17. septembra petdesetletni moški leži na mizi v splošni anesteziji. Pripet je s širokimi pasovi, da ne more zdrsniti, in tudi on je pokrit z zeleno tkanino. Edino vidno območje je okoli njegovega ušesa, kjer se bo odvila operacija: vsaditev polževega vsadka. S stropa so iztezajo tri velike luči, ki osvetljujejo pacienta in delovne površine. V ozadju slišimo monoton piskajoč zvok, ki prihaja iz naprav za spremljanje bolnikovega srca in dihanja med anestezijo.

V operacijski sobi za implantacije PV so po novem roboti

Če mikroskopi ne bi manjkali, bi operacijska dvorana dunajske univerzitetne bolnišnice AKH izgledala povsem običajno, kot pred vsako implantacijo PV. Namesto tega v kotu čaka CT aparat in dodatni računalniki so pripravljeni na majhnih mobilnih mizah. Uporabili jih bodo za načrtovanje, nadzor kirurškega robota in končno testiranje pri prvi robotsko asistirani kohlearni implantaciji na Dunaju.

Medtem ko je robotsko asistirana kirurgija v ortopediji možna že od devetdesetih let prejšnjega stoletja, je bil HEARO prvi robot, ki so ga leta 2016 uporabili za implantacijo PV v Bernu v Švici. “Po dveh desetletjih izkušenj na področju nevrokirurgije in ORL imamo še vedno nekaj milimetrov odstopanja s konvencionalnimi navigacijskimi sistemi,” pojasnjuje prof. Wolfgang Gstöttner, dr.med. Pri kohlearni implantaciji pa so pomembni deli milimetra, da se izognemo poškodbi žil in občutljivih živcev. To zahteva večjo natančnost in zanesljivost kot pri ortopediji.

Robot za PV HEARO v kombinaciji s CT slikanjem in spremljanjem obraznih živcev zagotavlja to natančnost in zanesljivost. To je rezultat 10-letnega razvoja podjetij CAScination in MED-EL, skupaj z znanstveniki in kliniki.

Ena roka in dva senzorja

Najprej se pacienta previdno namesti na operacijsko mizo: njegova glava mora biti nameščena tako, da se lahko CT skener kasneje vrti okoli nje, ne da bi se je dotaknil. Potem se posamezni deli robota HEARO pozicionirajo. Robotska roka bo kasneje vodila vrtalnik. Najbolj občutljiv del robota HEARO je kamera. Ko enkrat usmeri svoja dva senzorja proti pacientovemu ušesu, HEARO spominja na čistilnega robota Wall-E iz Pixarjevega istoimenskega animiranega filma.

Preden HEARO “napravi pot” za elektrodo, je treba zagotoviti, da je navigacija zanesljiva. Izhodišče je 3D-natisnjen model v črno-sivi barvi, ki predstavlja pacientovo kost. / “To je prihodnost za vse PV,” predvideva prof. dr. Christoph Arnoldner, ki pomaga pri operaciji. Kirurg je prof. dr. Wolfgang Gstöttner. Operacijo začne s kratkim rezom skalpela, kožo nekoliko potisne na stran in se posveti oznakam, ki so pomembne za robotsko navigacijo. Osebje, ki nadzoruje opremo CT, se pripravi na operacijo, medtem nosijo zaščito pred sevanjem.

Vero moraš imeti

Nato delo poteka v skupinah. Prof. Gstöttner pripravi mesto, kjer bo kasneje varno ležala elektronika vsadka. Za podatke CT slikanja skrbi ekipa tehnikov. Na drugem koncu operacijske dvorane tehniki že odpirajo program OTOPLAN na računalniku.
OTOPLAN, ki je prav tako izdelek podjetja CAScination, je poseben pregledovalnik DICOM. To pomeni, da prikazuje podatke, pridobljene s CT preiskavo v dvodimenzionalnih prerezih in tridimenzionalnih modelih. Za kohlearno implantacijo lahko OTOPLAN pomaga izbrati ustrezno elektrodo že v fazi načrtovanja. Za implantacijo s pomočjo robota OTOPLAN izračuna natančen in optimalen pristop. Ti podatki so poslani v HEARO.

In potem, veliki trenutek: na zaslonu ob operacijski mizi se prikažejo besede “HEARO-Surgery” in spodaj ikona gumba za zagon. Najbolj občutljiv del je inicializacija. Če postopek zmoti, na primer, silovit premik v bližini operacijske mize, ga zaradi varnosti ponovimo. V vsakem primeru so na zaslonu prikazani trenutni napredek in navodila za naslednje korake. Po kar nekaj klikih se robotova roka premakne na bolnikovo lobanjo.

“Po tem kirurg nima možnosti posredovati, razen da popolnoma ustavi operacijo. To je nov korak, ki mi je bil nekoliko tuj,” to opisuje specialist za PV Gstöttner. V operacijski sobi lahko zdaj sproščeno prekriža roke: “To je kot plezanje v gorah: vrvi moraš zaupati.” S pedali upravlja robota, ki samostojno vrta kanal za elektrodo. “To je zelo drugače od nekaterih drugih robotsko asistiranih sistemov, kjer je robot zgolj podaljšek kirurgovih rok.”

Minimalno invaziven dostop do notranjega ušesa zahvaljujoč robotu HEARO

Robot vrta kost nadzorovano, počasi in nežno. Le na kratko se ustavi za kontrolni CT, nato pa nadaljuje. Pri implantaciji PV segrevanje človeške kosti med vrtanjem običajno povzroči značilen vonj. Le nekaj minut kasneje je kanal za elektrodo pripravljen in dostop do polža je prost.

Namesto razmeroma široko odprtega srednjega ušesa kot povezave z notranjim ušesom HEARO pusti le 1,8-milimetrsko tanko odprtino od površine lobanje do polža, skozi katero prof. Gstöttner vstavi elektrodo. / Telemetrija in končni CT pregled potrdita pravilno delovanje in pravilno pozicioniranje vsadka in elektrode. Kasneje, med aktivacijo sistema, lahko CT slika pomaga optimizirati porazdelitev frekvenc pri programiranju govornega procesorja.

V ozadju se še vedno sliši monotono piskanje nadzorne anesteziološke opreme, medtem ko kirurg prof. Gstöttner zapira rano. “Za mlade kirurge ni slabo, da se vendar naučijo konvencionalne implantacije polževega vsadka,” bo svojim kolegom na drugih klinikah svetoval prof. Gstöttner. Za vsakodnevno klinično uporabo se mu zdi HEARO še vedno preveč zamuden in kadrovsko intenziven. “Nam pa daje vpogled v prihodnost implantacije s polževim vsadkom.” Prihodnost, ki se je že začela v dunajski univerzitetni bolnišnici – AKH.

Robotsko asistirana implantacija polževega vsadka s HEARO

Med implantacijo 17. septembra 2021 pod vodstvom prof. dr. Wolfganga Gstöttnerja v Univerzitetni bolnišnici na Dunaju je robot za PV HEARO opravil tudi kohleostomijo – odpiranje notranjega ušesa. To je bila novost ne samo za Avstrijo, ampak za celotno nemško govorečo regijo! V razvojni fazi HEARO je bilo v Univerzitetni bolnišnici v Bernu v Švici opravljenih devet implantacij, vendar so kirurgi vedno odprli polža. Po HEARO-jevem certifikatu CE leta 2020 so sledile operacije v Antwerpnu v Belgiji in končno na Dunaju.

HEARO ne bo nadomestil kirurga ali kirurške ekipe. Robota bo vedno nadzoroval in krmilil kirurg, nekdo pa bo moral tudi upravljati napravo za CT in programsko opremo OTOPLAN.

Predoperativno načrtovanje operacije HEARO-CI je zapleteno, a zelo natančno. Med operacijo se opravijo tri CT preiskave z nizko dozo sevanja. Vrtanje kanala za elektrodo s HEARO traja približno deset minut. Zaradi natančne priprave pred samo operacijo in kontrolnih prekinitev med operacijo pa je celoten operativni čas z robotom vendarle daljši kot pri običajni kohlearni implantaciji.

“Najpomembneje je, da postopek HEARO omogoča kirurgom minimalno invaziven dostop do polža in jim prikaže idealen način za popolno vstavitev elektrode v polža,” je povedala dr. Ingeborg Hochmair, izvršna direktorica MED-EL. Majcena luknjica za pacienta predstavlja večjo stopnjo varnosti in kakovosti posega.

Za več informacij o HEARO in OTOPLAN-u obiščite www.cascination.de , www.medel.pro/products/otoplan, MED-EL Germany You-Tube Play-List OTOPLAN in epizode podcasta https://podtail.com/podcast/med-el-podcast/ .