Novi program podjetja MED-EL omogoča visokokakovosten zvok

Visoka natančnost z novim programom za polževe vsadke MED-EL

Številne študije o polževih vsadkih so pokazale, da zvočni vtis, ki se čim bolj približa naravnemu, pomeni hitrejši napredek v sluhu in boljše razumevanje govora. Uživanje v glasbi in sposobnost lociranja zvokov se prav tako povečujeta z večjo kakovostjo zvoka. Visokokakovosten zvok (Sound Fidelity) pri sistemu polževega vsadka je še zlasti pomemben za tiste uporabnike, ki na drugi strani uporabljajo slušni aparat ali pa imajo okvaro le na eni strani, da bi lahko s kar najmanj kognitivnimi napori zaznali slušne vtise obeh strani.

Takšno zvočno "zvestobo" omogoča najnižja možna neusklajenost med frekvenco in mestom stimulacije v ušesu ("Location-Frequency-Mismatch"): posamezne komponente zvoka je treba stimulirati v notranjem ušesu točno tam, kjer naravno slišimo posamezen zvok. Generiran signal naj bi proizvedel kar se da naraven živčni signal.

Da bi še izboljšali natančnost zvoka sistemov polževega vsadka MED-EL, so v podjetju izpopolnili modele, ki se prilagajajo anatomiji posameznika (ABF ali "Anatomy Based Fitting"). Gre za natančno določanje mesta posameznih kontaktov elektrode v polžu: glede na to, kje posameznik zaznava določeno frekvenco, se nastavi ustrezen kontakt.

Osnova za ABF je računalniška tomografija, ki se pogosto opravi kot kontrola po implantaciji. Analizo naredijo s programsko opremo za otologe OTOPLAN, ki jo je razvilo švicarsko podjetje CAScination v sodelovanju z MED-EL. Rezultate analize potem prenesejo v program za fitting MAESTRO 9.0, čemur sledijo individualne nastavitve zvočnega procesorja za polžev vsadek.

Boljša dodelitev frekvence v polževem vsadku

Prej so bili toni po logaritemskem ključu dodeljeni posameznim kanalom polževega vsadka in s tem posameznim kontaktom na elektrodi. V tem primeru lahko dosežemo natančen zvok, a le če je elektroda z optimalno dolžino popolnoma vstavljena v povprečnega polža; se pravi, če je mogoče doseči stimulacijo prek 630 stopinj. Kodiranje signala (Fine Structure Signal Coding) - FSP, FS4 ali FS4 – po 360 stopinjah še izpopolni kvaliteto tona.

S pomočjo CT-slikanja, ki je eden od rutinskih pregledov pri implantaciji s polževim vsadkom, in z OTOPLAN-om, lahko zdravnik z nekaj kliki določi tudi idealno dolžino elektrode za nad- ali podpovprečno veliko notranje uho. Konvencionalna dodelitev frekvenc je le pogojno ustrezna za te uporabnike. Uporabniki s posebno velikim polžem potrebujejo globljo vstavitev, pri čemer je dodelitev nižjih frekvenc odlična, srednjih in visokih pa le delno pravilna.

"Če vemo, kje točno v polžu se nahaja elektroda, lahko vsakemu posameznemu kontaktu dodelimo pravo frekvenčno območje za vsakega posameznega uporabnika," pojasnjuje Peter Nopp, direktor razvoja na področju kodiranja signalov pri MED-EL. Točno to je postalo mogoče z najnovejšo različico OTOPLAN-a z uporabo pooperativne CT-slike. "OTOPLAN s pritiskom na gumb prepozna dejansko lokacijo vsakega kanala in frekvenco, ki se tam nahaja."

Z OTOPLAN-om bi bilo mogoče videti še, če elektrode ne bi bile popolnoma vstavljene, tako da bi bil en ali več kanalov zunaj polža in bi jih bilo zato treba deaktivirati.

Prilagajanje anatomiji posameznika (ABF ali "Anatomy Based Fitting") z MAESTRO 9.0

Nova različica MAESTRO lahko te informacije prenese iz OTOPLAN -a. // To je mogoče za uporabnike vseh vrst polževih vsadkov MED-EL v kombinaciji z zvočnimi procesorji SONNET 2 ali RONDO 3 .

Še vedno pa lahko pride do razlik pri kratkih elektrodah ali nepopolni vstavitvi: manjša pokritost polža pomeni večje razlike v frekvencah, zlasti pri nizkih frekvencah. Zato je zahteva za ABF, da elektroda seže vsaj malo preko 360 stopinj.

ABF cilja predvsem na frekvence v razponu od 1000 do 3000 Hz, saj so te ključne za razumevanje govora. ABF nima vpliva na jakost, čeprav so lahko nekateri frekvenčni pasovi v nizkofrekvenčnih območjih širši kot pri konvencionalni logaritemski porazdelitvi frekvenc: kombinacija s kodiranjem signalov Fine Hearing FSP, FS4 ali FS4-p je tudi tam omogočala dobro ločljivost tona.

Seveda je potrebno razmisliti, če izkušeni uporabniki polževih vsadkov sploh želijo prilagoditi svoje nastavitve glede na ABF. Peter Nopp z več kot 30-letnimi izkušnjami na področju PV poudarja, da so se "izkušeni uporabniki navadili na nastavitve frekvenčnih pasov." Svetuje, da bo morda treba predvideti dolgo fazo prilagajanja. "Za nove uporabnike pa verjamemo, da se ahko z ABF hitreje navadimo na poslušanje s polževim vsadkom in sistem bolje izkoristimo."

Začasni vrhunec dolgega razvoja polževih vsadkov

MED-EL si je s svojimi sistemi polževih vsadkov vedno prizadeval omogočiti čim bolj naraven slušni vtis-vedno na podlagi trenutnega znanstvenega znanja o slušnem procesu. Madžarski biofizik in dobitnik Nobelove nagrade Georg von Bérkésy je dokazal, da različno visoki toni stimulirajo polža na različnih mestih: višji toni mesto ob prehodu iz srednjega ušesa v notranje uho, globlji zvoki pa bližje vrhu polža. Na podlagi tega je Donald D. Greenwood izpeljal matematično funkcijo iz rezultatov psihoakustičnih poskusov diferenciacije višine tona leta 1961, ki izračuna mesto v notranjem ušesu, ki je odgovorno za določeno frekvenčno območje. To so uporabili pri najzgodnejših večkanalnih polževih vsadkih.

Ker so ti prvi vsadki uporabljali le sorazmerno kratke elektrode, so bile sprva stimulirane samo frekvence nad 500 Hz. Vendar je MED-EL že leta 1994 predstavil prvi vsadek z elektrodami dolžine 31 mm, ki lahko dosežejo in stimulirajo celotno dolžino polža. Ta funkcija je bila kasneje označena s CCC, ki pomeni popolno pokritost polža ali "Complete Cochlear Coverage".

// // //

// // //

Nadaljnje izboljšave novega programa MAESTRO 9.0

V novem programu za fitting MAESTRO 9.0 je bilo narejenih več kot 70 sprememb: izboljšani procesi ali jasnejše predstavitve - večina jih je v prvi vrsti v pomoč strokovnjakom, ki delajo neposredno s programom. Nekatere novosti pa so izboljšave za same uporabnike polževih vsadkov. Ena je nova možnost preizkusa mikrofona pri SONNET 2 in RONDO 3: pri vsakem fittingu se lahko preveri, ali mikrofona v zvočnem procesorju delujeta dobro in enako. To je pomembno za mlade uporabnike vsadkov, ki se ne znajo dovolj dobro izražati v zvezi z zaznanimi spremembami v sluhu. Primerjava obeh mikrofonov zagotovi, da je usmeritev prava.

Pri avdio vhodu (DAI), ki se uporablja tudi v FM sistemih, in pri tuljavi za sprejem zvočnih signalov preko indukcije, so na voljo dodatne možnosti nastavitve, ki omogočajo boljšo primerjavo med obema avdio vhodoma. Novi zvočni procesor RONDO 3 je opremljen z vgrajeno baterijo: lahko ga preizkusite z MAESTRO 9.0. To pomeni, da se je mogoče dogovoriti za termin servisa, preden bi skrajšano trajanje vplivalo na vsakdanje življenje uporabnika.

Sami zvočni procesorji vsebujejo procesor, "mini računalnik". Z majhnimi spremembami v programiranju tega procesorja bo mogoče posodabljati tudi procesorje, ki so že v uporabi. Za SONNET 2 in RONDO 3 MAESTRO 9.0 ponuja možnost enostavne posodobitve ob naslednjem fittingu – za druge procesorje bo to, tako kot prej, mogoče napraviti v okviru servisa.

ABF ali "anatomy-based-fitting", kot tudi bimodalni fitting, pa sta najpomembnejši razvojni novosti, ki ju je omogočil MAESTRO 9.0.

Več informacij o novem programu za polževe vsadke MED-EL najdete na www.medel.com.