Profesor z enostransko gluhoto od blizu spremlja nadaljnji razvoj slušnih sistemov

Medtem ko se je univerzitetni profesor dr. Florian Eibensteiner spopadal z enostransko gluhostjo, ki je pri njem nastopila kot posledica mumpsa, je eden od njegovih nekdanjih študentov razvijal boljše možnosti za povezljivost z govornimi procesorji za PV. Skupaj sta začela razmišljati o možnostih za nadaljnje izboljšave.

V TIMed CENTRU(Centru za tehnične inovacije v medicini) v avstrijskem Hagenbergu znanstveniki izvajajo raziskave na različnih področjih medicinske tehnologije. Prof. Florian Eibensteiner od leta 2017 na Univerzi za uporabne znanosti Campus Hagenberg poučuje v okviru predmeta Oblikovanje programske in strojne opreme. Eksperimentira s t. i. “pametnimi tekstili”, kot so senzorji pritiska v čevljih za analizo napačnih položajev stopal.

Pri zvočnem valovanju gre prav tako za tlak, natančneje, za nihanje zračnega tlaka. Vendar pa je sluh za znanstvenika postal zanimiva tema šele po tem, ko je leta 2019 zbolel za virusom. Zanj so značilne težave pri požiranju in žvečenju, možni zapleti pa vključujejo prizadetost sluha, ki je v večini primerov nenadna, enostranska gluhost, včasih tudi trajna.

Posledica enostranske gluhosti

Eigebnsteiner je kljub terapiji popolnoma izgubil sluh na levi strani v 3 dneh po prvem simptomu. “Najprej sem bil mnenja, da tako ali tako vse slišim na desni strani.” Ko pa je profesor zapustil mehurček klinike in svojega doma, se je zavedel svoje invalidnosti, predvsem v predavalnici ali med pogovorom s študenti.

“Na primer, v restavraciji je bilo res težko. Mrmranje z vseh strani, iz kuhinje se sliši žvenketanje posode. Pri visoki ravni hrupa je težko ugotoviti, od kod zvok prihaja. Bolje sem razumel ljudi na svoji desni kot sogovornika na levi. Postalo je res naporno spremljati pogovor.”

Obojestranski sluh zahvaljujoč PV

1 od 1000 novorojenčkov se rodi z enostransko okvaro sluha in 3 do 6 odstotkov vseh otrok ima okvaro sluha pri starosti od 6 do 12 let. V dobi odraščanja je prizadetih še več otrok. Kadar niti slušni aparat ne omogoča razumevanja govora na enem od ušes, govorimo o enostranski gluhosti (SSD ali single-sided deafness).

Ko oseba izgubi sluh na eno uho, to močno vpliva na kakovost življenja te osebe. Družabna srečanja in delovni sestanki postanejo naporni, lociranje zvoka postane težko. Hrupno okolje lahko povzroči celo anksiozno motnjo.

“Kmalu sem opazil, kako zelo utrujen sem vsak dan. Tako naporno je bilo zame takrat poslušanje.” Čisto upravičeno ga je skrbelo: “Zaradi nenehnega stresa med poslušanjem je obstajala nevarnost, da bi tudi na zdravi strani izgubil sluh ali dobil tinitus.” V Univerzitetni bolnišnici Johannes Kepler v Linzu so mu svetovali polžev vsadek. “Odločil sem se, da poskusim, saj je lahko šlo le na bolje.” Po treh mesecih gluhosti je prejel PV.

Pretakanje zvoka s PV

“Želel sem pridobiti nekaj izkušenj pred začetkom magistrskega študija, zato sem se prijavil na delovno mesto pri podjetju MED-EL,” pravi Markus Jellitsch. Leta 2017 je diplomiral iz oblikovanja strojne in programske opreme na Univerzi uporabnih znanosti v Hagenbergu. Znanje, ki ga je potreboval na tem področju, mu je posredoval prof. Florian Eibensteiner. Zatem je imel priložnost to znanje neposredno uporabiti v praksi pri MED-ELu. “V prvih dveh letih sem sodeloval predvsem pri izpopolnjevanju AudioStreama in nato delal na integraciji Bluetooth-a v SONNET 2.”

Markus je ostal v stiku s svojimi nekdanjimi kolegi in Univerzo, kjer je študiral. Nekega dne ga je poklical njegov nekdanji profesor Eibensteiner, ki je razmišljal o implantaciji kot rešitvi za njegovo enostransko gluhost in je imel takrat še veliko vprašanj o vsadkih in procesorjih. “Ko sem malo kasneje vzel študijski dopust pri MED-ELu in začel magistrski študij, je bil prof. Eibensteiner že na rehabilitaciji sluha. Spet me je začel poučevati v drugem semestru.”

Rehabilitacija sluha s pretakanjem zvoka zgolj v prizadeto uho

Florian Eibensteiner se živo spominja dneva, ko je bil njegov PV prvič aktiviran: “To je bilo izjemno čustveno doživetje. Veselje ob povrnitvi sluha! In tudi spoznanje: slišim, a ničesar ne razumem.” Enostransko gluhe kandidate za PV je treba pripraviti na daljšo fazo prilagajanja na sluh in redno vadbo, saj slišeče uho na drugi strani zmanjšuje učinek treninga. “Toda moja logopedinja Sabrina Ackerl mi je pri tem zelo pomagala. Učenju moraš dati čas.”

Eibeinsteiner je svojo vadbo začel s preprostimi vajami, kot je zavestno poslušanje vodne pipe. Kmalu pa je preizkusil še nekaj: “Zanima me tehnologija, zato sem takoj po aktivaciji preizkusil pretakanje zvoka v pripomoček. In po nekaj dneh sem razumel prve delčke besedila.”

Za specifično slušno vadbo na eni strani lahko uporabniki, ki še vedno dobro slišijo na drugi strani, pretakajo zvok neposredno v govorni procesor prek avdio kabla, FM sistema ali pretakanja prek bluetooth-a. “Zame in za mojo enostransko gluhost je bilo pretakanje alfa in omega slušnega treninga,” pojasnjuje IT-jevec. “Tako lahko vadim med hojo ali v avtu. Brez pretakanja zvoka danes zagotovo ne bi dosegel enake ravni slušnega razumevanja.”

Izziv poslušanja na obeh straneh med pretakanjem

“V prvih dveh letih pri MED-ELu sem tisto, kar sem se naučil od prof. Eibensteinerja, implementiral v izdelek. Danes on uporablja, kar sem razvil. In kar naprej so se mu porajale nove ideje o tem, kaj bi lahko izboljšali.” Ker profesor sodi k tisti skupini uporabnikov PV, ki na drugo uho slišijo normalno, ga najbolj zanimajo nadaljnje izboljšave pri pretakanju. “Zame bi bila zanimiva naslednja možnost: z zdravim ušesom poslušati preko slušalk in z drugim ušesom preko PV – z enakim slušnim vtisom na obeh straneh.”

Zato sta profesor in študent pogosto razpravljala o prednostih in slabostih Bluetooth-a. “Ena od težav pri ASHA[1] je levo-desna pristranskost: signal prispe prej na levi kot na desni strani. To lahko povzroči občutke odmeva ali učinke lateralizacije,” pojasnjuje Jellitsch. “Standard ASHA sam po sebi ne vključuje levo-desne standardizacije. To pomeni, da morata biti slušna aparata tista, ki omogočita, da je pretakanje na obeh straneh simultano. V svoji magistrski nalogi, pod mentrostvom prof. Eibensteinera, je Jellitsch podrobneje raziskal ta problem.

Prava odločitev

“Izbira zame ni bila lahka. Konec koncev je to operacija na glavi.” Zato je bila izmenjava izkušenj z drugimi uporabniki PV pomembna za Eibensteinerja ne le v fazi odločanja, ampak tudi takoj po implantaciji. “Možnost, da se posvetujem z drugimi, me je obogatila in mi zelo pomagala. Zato želim svoje izkušnje še naprej deliti z drugimi.”

Pri slušni vadbi mu je pomagal tudi zvočni spomin pred gluhostjo. “To je kot učenje novega besedišča: namesto da bi gledal seznam besed, pogledaš vase, če to, kar slišiš, prav zveni. Ker jaz sem vedel, kako morajo besede zveneti. In še zdravo uho mi je pomagalo.”

Za Floriana Eibensteinerja je bila implantacija prava odločitev. “Čeprav se, kljub vsadku, včasih znajdem v težki slušni situaciji, in moj sluh še vedno ni povsem naraven, mi je PV prinesel veliko olajšanje.” Nato z nasmeškom doda: “Mogoče je Markus v magistrski nalogi izumil kaj novega, kar bom lahko uporabil v prihodnosti.”

[1] ASHA je standard za pretakanje iz mobilnega telefona v slušni aparat.