BONEBRIDGE – slušni vsadek za vsako situacijo

7-letni Jakob Ratz je navdušen športnik, pa tudi v šolo gre rad. Njegov BONEBRIDGE mu zagotavlja, da je lahko popolnoma prisoten v obeh situacijah.

“Pri nas imamo vsi radi šport,” o svoji družini pove Lisa Ratz. Starejši sin Jakob kolesari, igra tenis, nogomet in obožuje smučanje. Še posebej je navdušen nad hokejem na ledu. Z drsalkami, palicami za hokej in ploščkom se je Jakob seznanil že pri treh letih. Del njegovega vsakdana je zdaj postala še šola. Njegov najljubši predmet je matematika. “Ker sem v njej dober,” kar zasije v odgovor.

Jakobovo prvo šolsko leto je še nekaj tednov pred najinim pogovorom potekalo v znamenju koronskih lockdownov in šolanja na domu. Vesel je, da je zdaj spet šola. Njegova mama si ni oddahnila le zato, ker zdaj pouk znova poteka v razredu, ampak tudi ko je videla, da Jakob v šoli uživa in napreduje.

Velik šok

Svojčas se je Lisa Ratz bala, da bo imel njen sin v šoli velike težave, to pa zato, ker so mu kmalu po rojstvu diagnosticirali zmerno do globoko okvaro sluha na desnem ušesu, ki jo je povzročila atrezija sluhovoda. “To je bil zame šok!” se spominja trenutka diagnoze. “Jakob je bil moj prvi otrok in do tedaj nismo videli nobenih znakov.”

Pri atreziji sluhovoda gre za nerazvit sluhovod, značilna je tudi deformiranost uhlja ali razvojna nepravilnost srednjega ušesa. V Jakobovem primeru je prizadeto samo desno uho. Medtem ko je njegov uhelj videti le nekoliko netipično in je srednje uho brez posebnosti, je del sluhovoda, ki ni viden od zunaj, zaprt tik pred bobničem. Tako zvok ne more naravno doseči zdravega notranjega ušesa. A če slušni aparat ali vsadek za kostno prevodnost zvok prevaja neposredno v polža prek lobanjske kosti, je zvok mogoče obdelati na naraven način.

Ali eno zdravo uho ni dovolj?

“Naš prijatelj je imel potapljaško nesrečo in ne sliši več na eni strani. Pomislila sem, kaj pa, če bi se to zgodilo Jakobovi “dobri strani”?” Mati dveh otrok pa je pri tehtanju možnosti mislila tudi na veliki izziv, ki ga za otroka predstavlja šola, saj so učilnice v šolah redkokdaj tihe. Za razumevanje govora v hrupnem okolju pa je treba slišati na obeh straneh.

Že leta 2008 je ameriška študija pokazala, da imajo otroci z enostransko okvaro sluha pogosteje kot njihovi vrstniki brez okvare sluha težave pri govornem in socialno-čustvenem razvoju ter probleme s šolskim delom. Do 35 odstotkov otrok z okvaro sluha mora ponavljati vsaj eno šolsko leto, do 60 odstotkov pa potrebuje mentorstvo eno ali več let.

Na poletnem srečanju »Donavskega otolaringološkega društva« junija 2021 v St. Pöltenu je na kopičenje vedenjskih težav pri enostransko gluhih otrocih opozorila tudi univ. prof. dr. Susan Arndt, višja zdravnica na Univerzitetni kliniki ORL v Freiburgu in namestnica vodje implantološkega centra na isti kliniki. Na primer, ponavadi so bolj hiperaktivni. Univerzitetna bolnišnica v Freiburgu celo raziskuje možno povezavo med enostransko gluhostjo in motnjo pomanjkanja pozornosti s hiperaktivnostjo (ang. ADHD, v Sloveniji pa je uveljavljen izraz hiperkinetična motnja ali HKM).

Nenazadnje sta dve zdravi ušesi potrebni za akustično prostorsko orientacijo (da vemo, odkod prihaja zvok) in za razumevanje govora, tudi v hrupnem okolju.

Živeti z obema stranema

“Zdelo se nam je, da je prav, da dobi otrok na desni strani slušni aparat, da mu pokažemo, da se tudi na tej strani v življenju nekaj dogaja,” pravi Lisa Ratz. Sprva je Jakob uporabljal običajen pripomoček za kostno prevodnost, ki je bil s trakom za glavo pritisnjen na njegovo sence. “Po določeni starosti je verjetno dekletom z naglavnim trakom lažje kot pa fantom. Delček za pritrditev pripomočka sem zašila tudi v različne kapice.”

A Jakob je potem moral vedno nositi eno od teh pokrival, če je hotel pripomoček uporabljati. Med raziskovanjem alternativ na internetu je Lisa Ratz naletela na pripomoček ADHEAR, ki ga na mestu drži samolepilni adapter za ušesom, ne pa pritisk. ADHEAR je bil komaj viden pod Jakobovimi lasmi, pa tako enostaven za uporabo, da je lahko sam menjal baterije, ko je bil še v vrtcu. “Jakob je tudi brez slušnega aparata vedno dobro shajal, vendar smo opazili razliko.” Če ADHEAR-ja zjutraj ni bilo tam, je prosil zanj.

Tik pred začetkom šole, pri šestih letih in pol, je Jakob dobil kostno prevodni vsadek – BONEBRIDGE.

Sluh na obeh straneh prinaša številne prednosti

Jakobova mati meni, da mnogi zdravniki ne dajejo dovolj informacij o različnih možnostih – vsaj za otroka, kakršen je Jakob, za katerega se na prvi pogled zdi, da se povsem dobro znajde brez slušnih pripomočkov. Jakoba so večkrat primerjali s smučarskim skakalcem Gregorjem Schlierenzauerjem, ki sliši le na eno uho, pa vendarle dosega dobre rezultate.

A zgodba uspešnega avstrijskega športnika bi lahko služila kot argument za zagotavljanje obojestranskega sluha. Ko se je Schlierenzauer poleti 2016 poskušal vrniti v igro po poškodbi, je njegov osebni trener Marc Nölke za “Kleine Zeitung” povedal, da so rezultati nevroloških preiskav nekega predela v Schlierenzauerjevih možganih pokazali, da je to premalo aktivirano, verjetno zaradi enostranske gluhosti. “Dolgo časa je lahko kompenziral za ta asimetrični aktivacijski vzorec in njegove učinke. Toda na neki točki celo najbolj stabilne kompenzacijske strukture ne zmorejo več.” Posledica je bila med drugim težava z ravnotežjem, ki je bistvenega pomena za vsakega skakalca.

Kot pravi Nölke, je Schlierenzauer s prilagojenim treningom poskušal kljubovati potencialnim posledicam svoje enostranske gluhosti. Družina Ratz pa se je odločila za zgodnjo oskrbo Jakobove prizadete strani in implantacijo pri starosti šestih let.

Implantacija pri otrocih

Pot do implantacije za družino Ratz ni bila lahka. Z ADHEAR-jem so bili zadovoljni tako Jakob kot njegovi starši. Edina stvar, ki jih je motila, je bila potreba po pogosti menjavi samolepilnega adapterja, saj se Jakob ukvarja s športi, pri katerih se veliko poti.

Na srečo sta Jakobova starša spoznala mag. Thomasa Ringhoferja, kliničnega tehnika, ki je skrbel za Jakobov pripomoček. Predlagal jim je alternativno možnost: kostno vsidrani slušni vsadek, imenovan BONEBRIDGE.

“Takrat je naš zdravnik z ORL rekel, da je prezgodaj za implantacijo,” se spominja njegova mama. Družina je želela pridobiti drugo mnenje in se je obrnila na implantološko ekipo oddelka ORL v Deželni bolnišnici Celovec. Pravzaprav je BONEBRIDGE primeren za otroke od petega leta dalje. Optimalen položaj se določi pred operacijo z obveznim CT slikanjem, operacija pa je možna tudi na majhnih glavah in tanjših lobanjskih kosteh.

Na avstrijskem Koroškem so trenutno aktivni štirje specialisti ORL. Imajo izkušnje z indikacijo in kirurgijo slušnih vsadkov in trenutno so takšne ekipe na 15 klinikah po vsej Avstriji.

Operacija je bila nezapletena

Nekateri znanci družine so bili pred operacijo skeptični. Nikoli niso opazili, da ima Jakob težave, tudi ko ni uporabljal pripomočkov. “Seveda te pred operacijo skrbi!”, mora priznati Lisa Ratz. “Ampak tudi sama prihajam s področja medicine. Zaupam osebju.”

Jakob, ki ga je na operacijo pripravila z nekaj videoposnetki na YouTubu, se operacije ni bal. “Na splošno je bilo vse zelo preprosto. Mislim, da vsa priprava pred in po anesteziji zahteva več truda kot vstavitev vsadka. Jakob po operaciji ni čutil bolečine. Operacija se pogosto zdi bolj problematična, kot dejansko je.”

Prvi fitting dva meseca kasneje je prinesel še eno presenečenje. “Za Jakoba zvok z desne strani ni bil novost, saj je imel prej že ADHEAR. Toda z BONEBRIDGE-om je bil zvok še glasnejši in jasnejši.” Zdaj nosi svoj govorni procesor ves dan.

“Na dvorišču imamo bazen. Ko gre Jakob v vodo, si sname procesor. Toda otroci, ki so implantirani na obeh straneh, lahko gredo celo v vodo, če nosijo WaterWear.” Edino, kar mu zdaj povzroča preglavice, je, kako spraviti procesor pod čelado za hokej na ledu – primerno kolesarsko čelado pa že ima!

Slušni vsadek v šoli

Kmalu po začetni aktivaciji njegovega BONEBRIDGE vsadka je bil Jakobov prvi šolski dan. Za njegove sošolce implantat in procesor nikoli nista bila problematična.

Zvezna dežela Koroška je podprla Liso Ratz tako, da jo je povezala z gospodom Bergerjem, osnovnošolskim učiteljem, ki tudi sam nosi slušne aparate na obeh straneh. Z njo se je pogovarjal o posebnih izzivih za Jakoba in dajal svoje nasvete. Pred kratkim je kar dve uri predaval Jakobovim sošolcem o čutu sluha in jim ob tem predstavil Jakobovo situacijo, da bi jo tudi drugi lahko razumeli.

“Jakob bi bil pripravljen, če bi se mu posmehovali, a na srečo doslej še ni imel slabih izkušenj,” je vesela njegova mama. “Nasprotno, mnogi otroci pravijo, da je magnet kul.” Zaenkrat družine ne skrbi šolski vsakdan, Jakob pa je prepričan, da je pred njim športna prihodnost: “Verjetno bom postal profesionalni hokejist!” Ko bodo njegovi bodoči oboževalci bodrili Jakoba, bo to, upajmo, slišal z obeh strani s pomočjo svojega vsadka BONEBRIDGE – pa vse drugo v življenju prav tako.