Nasveti za trening binauralnega sluha

"Zaporedna implantacija PV (t.j. implantacija dveh polževih vsadkov s časovnim razmikom) zahteva specifičen trening obeh ušes," pojasnjuje Corinna Schaar, nemška specialistka za rehabilitacijo oseb s slušnim vsadkom. Zaporedna implantacija pomeni, da uporabnik z enimPV prejme drugi PV na kontralateralnem (= drugem) ušesu. Logopedinja Constanze Vetter z Dunaja sodeluje z uporabniki PV v Avstriji in poudarja pomen vadbe za uporabnike PV. "Priporočam, da moji klienti začnejo s treningom doma, in sicer najprej z novim PV. V vsakdanjem življenju bi tako ali tako morali ves dan uporabljati oba polževa vsadka."

Dlje časa ko preteče od prve implantacije, bolj verjetno je, da so uporabniki pozabili na potek vadbe sluha po prvi operaciji. Kandidati za polžev vsadek včasih pričakujejo, da bo druga stran hitro dohitela prvo in bodo kmalu po fittingu enako dobro slišali na obe ušesi. A nekateri novi signal na drugi strani dojemajo kot moteč hrup iz okolja. "Nujno je, da uporabniki redno nosijo svoj zvočni procesor. Motivirani morajo biti in pripravljeni na prilagajanje," poudarja C. Schaar.

Slišati - na obe ušesi in z obeh strani

Najprej se poslušanje in razumevanje govora uči samo z drugim PV, kasneje z obema procesorjema skupaj. Če majhni otroci neradi snamejo prvi procesor, lahko starši uporabijo tale trik: po opoldanskem počitku je "prvi procesor še vedno utrujen in mora še malo pančkati." To je lahko čas za igre s poslušanjem.

Za lociranje zvokov in razločevanje posameznih zvokov in govora v hrupnem okolju, morajo biti slušne sposobnosti na obeh straneh dokaj podobne. Za učenje binauralnega sluha je potreben čas, to velja tudi za otroke z običajnim sluhom, prav tako potrebujemo čas za učenje govora in komunikacije. Te sposobnosti se razvijejo z govorom in učenjem jezika. Za tiste s polževim vsadkom je nujna zavestna vadba teh sposobnosti.

Skrivalnice za starejše in mlajše

Ta priljubljena igra za odrasle in najstnike se začne s standardno melodijo zvonjenja telefona Samsung, Apple ali Huawei: "Čigav telefon zvoni?" ali "Kam sem dal telefon?"

Medtem ko lahko odrasli v tovrstnih situacijah živčno odreagirajo, otroci ponavadi z navdušenjem sprejmejo takšne igre skrivalnic. Za igro "Skrivanje-zvoka" potrebujete dva igralca: eden se skrije in napravi vnaprej določen zvok ali zakliče ime iskalca. Lahko pa skrijete tudi budilko, ki zvoni, ali mobilni telefon. Otroci jo lahko iščejo skupaj. Na novo implantirani otroci bodo pri iskanju morda potrebovali pomoč odraslega igralca.

Slepe-miši je še ena med otroki zelo priljubljena igra. Ker je naš namen slušni trening, "slepo miš" samo kličemo in ga ne vlečemo. Seveda je našemu namenu treninga sluha mogoče prilagoditi tudi druge otroške igre. Corinna Schaar veselo pove: "Moja najljubša igra z otroki jeSlišim nekaj, česar ti ne slišiš. Otrok ne vprašamo le, kateri zvok slišijo, ampak tudi, od kod prihaja.“

Lokalizacija zvoka

Če kot odrasla oseba želite postati boljši v razbiranju, iz katere smeri prihaja zvok, je najbolje, da začnete v znanem okolju in z znanim zvokom, katerega lokacijo približno poznate. Poiščite izvor zvoka. Zaprite oči, glavo obračajte v različne smeri in ugotovite, iz katere smeri lahko zvok locirate najbolj natančno.

"Ti zvoki so lahko govorjene besede, glasbeni instrumenti ali vsakdanji zvoki“, pojasnjuje C. Vetter. "Če gre vadečemu lociranje zvoka dovolj dobro, potem lahko dva zvoka predvajamo na dveh različnih mestih, enega takoj za drugim, vadeči pa mora določiti lokacijo v pravilnem vrstnem redu.“ Ko napredujete lahko vajo poskusite v vam manj znanem okolju ali z zvoki neznanega izvora ali pa s premikajočimi se zvoki, kot so vozeči avtomobili.

Odrasli pričakujejo vaje, ki jih enostavno vključijo v svoj vsakdan. C. Schaar uporabnikom predlaga, naj zaprejo oči in sami ali pa s pomočnikom poskusijo ugotoviti: koliko zvokov zaznavam, kakšni so in od kod prihajajo? Na skupinskih terapijah lahko to igro igramo v zaprtih prostorih ali na prostem, v parku ali kavarni. Lokalizacijo in diferenciacijo zvoka lahko vadimo hkrati.

Razumevanje govora v hrupnem okolju

Ne glede na to, ali ste v restavraciji, pisarni odprtega tipa, v učilnici ali na sredstvih javnega prevoza: naš vsakdan zahteva razumevanje in sporazumevanje v hrupu. "Razumevanje govora v hrupu je najtežje dosegljiv mejnik v rehabilitacijskem procesu," je prepričana C. Vetter. Če vaja uporabniku PV povzroča težave, priporoča, da jo najprej izvajajo v mirnem okolju. Njena nemška kolegica dodaja: "Takoj, ko je uporabnik sposoben razpoznati prve besede, lahko poskusi v svojo vajo vključiti še nekaj hrupa."

Medtem ko govorni testi običajno uporabljajo standardiziran beli šum, ima C. Vetter raje okoljski hrup za vadenje sluha. "Rada delam z vsakdanjimi situacijami." Doma lahko vklopite radio. Izkušeni uporabniki imajo lahko učno uro sporazumevanja kar v svoji najljubši restavraciji. C. Vetter poudari dejstvo, da morajo tudi ljudje z normalnim sluhom včasih prositi svojega sogovornika, da kakšno stvar ponovi v takšnih okoljih. "Razvijanje strategij, kako se najbolje znajti v določenih situacijah je ključnega pomena pri terapijah z mojimi klienti."

"Na začetku je dovolj že samo odprto okno med vajo," pojasnjuje C. Schaar. To lahko naredite kadar koli, ne glede na to, ali trenirate s sogovornikom ali s poslušanjem CD-ja. "Najboljše vaje za razumevanje govora v hrupu prinaša vsakdanje življenje," se nasmehne C. Schaar. "Ni življenja brez hrupa."