Obojestranska uporaba PV kot standardna oskrba za ljudi z okvaro sluha

Dandanes polževi vsadki na obeh straneh – bilateralni - veljajo za standard pri oskrbi tistih z globoko izgubo sluha. Ko so s kohlearno implantacijo začeli je bilo to nepredstavljivo. Pred prvo implantacijo je bilo potrebno veliko predoperativnih testov. Zdravniki so se želeli prepričati, da je slušni živec funkcionalen, kar je predpogoj za uspešno implantacijo polževega vsadka. In na ta način so hoteli določiti "boljše" uho.

Če so bili izvidi preiskave pri obeh ušesih podobni, so običajno priporočili uho, na katerem je bil sluh oslabel krajši čas; drugače pa uho z večjim ostankom sluha. Za kandidate je bila to težka odločitev, saj so tehnologije imlantov in kirurške tehnike tistih dni običajno vodile do izgube preostalega sluha. Izbirati so morali med slušno protezo in oklepanjem tistega, kar je ostalo od njihovega sluha. Uporabniki so enoglasno poročali, kakšno olajšanje je bilo zanje znova slišati in z družinami in prijatelji spet sodelovati v družabnem življenju.

Prvi uporabniki

Farmacevt Rolf je bil eden tistih prvih uporabnikov in je bil zelo zadovoljen s svojim polževim vsadkom MED-EL Combi 40. Tako zadovoljen, da ga je želel imeti tudi na drugem ušesu. Leta 1998 mu je ORL klinika izpolnila željo. Istega leta mu je sledil še mali Max, takrat star štiri leta, in postal prvi obojestransko implantiran otrok. Rezultati pri obojestransko imlantiranih odraslih so bili tako prepričljivi, da so se zdravniki odločili nameniti to možnost tudi otrokom.

Od takrat številne klinike predlagajo obojestransko implantacijo na novo diagnosticiranim gluhim otrokom: imlantacija je lahko simultana, to je vstavitev obeh polževih vsadkov znotraj ene operacije, pri čemer je anestezija potrebna le enkrat, lahko pa se odločijo za zaporedno implantacijo, t.j. implantacijo dveh polževih vsadkov s kratkim časovnim razmikom od šest do osemnajst mesecev med operacijama.

Načrtovanje vikendov s PV

Petek popoldan je. Vznemirjena mama 7-letnika pokliče: "Niko ne sliši. Jutri ima rojstni dan, s klovnom in vsemi njegovimi prijatelji. Lepo prosim, lahko pridemo kar takoj?!" Dvajset let nazaj to ni bil nenavaden telefonski klic. Uporabniki PV so bili navadno globoko gluhi na obe ušesi, vendar jih je večina imela le en vsadek. Včasih je šlo le za zvit zatič v bateriji ali nepravilno nastavljeno stikalo na procesorju. Brez MED-ELovih inženirjev, ki so bili na voljo za hitra popravila, bi morali uporabniki težave reševati sami ali pa konec tedna preživeti v tišini. Takšna situacija je bila težka zlasti za otroško dojemanje. Izziv pa je bila tudi za odrasle.

Včasih je to pomenilo tveganje za varnost. Osnovnošolska učiteljica se je nekoč pritožila: "Ko je gluh otrok z enim vsadkom ostal brez baterije, smo klicali starše. Skrbelo nas je, da bi šel otrok domov in na ulici ne bi nič slišal.

Prednosti, ki jih prinese sluh z obeh strani

Rolf je imel prav, ko je vztrajal, da se mu implantira tudi drugo stran. Dejansko prinaša precej več koristi kot zgolj varnost "rezerve“ in sigurnost, da je boljše uho tisto, ki je implantirano. Glavni prednosti obojestranske implantacije sta boljša lokalizacija zvoka in zmožnost ocene, ali je vir zvoka na levi ali na desni.

Vse druge prednosti izhajajo iz teh dveh, podobno kot je to pri binauralnem sluhu, če imaš dve zdravi ušesi [1]. To so opazili strokovnjaki z univerzitetne klinike v Wurzburgu pri svojih prvih dveh bilateralnih uporabnikih PV. Svoje ugotovitve so objavili v znanstveni študiji. Razumevanje govora v hrupu se je znatno izboljšalo z obojestransko uporabo PV pri vseh udeležencih študije. Sledilo je še veliko študij o razumevanju govora in lokalizaciji zvoka. Znanstveniki so se strinjali, kot še nikoli dotlej: bilateralna implantacija PV tistim z obojestransko izgubo sluha prinaša očitne prednosti.

Najpomembnejša prednost bilateralne implantacije je dobra lokalizacija zvoka , ki je zlasti pomembna v nevarnih situacijah.

Bilateralna implantacija – takoj ko je mogoče

Strokovnjaki za PV Joachim Müller, Franz Schön in Jan Helms, avtorji prve študije o bilateralni implantaciji s polževim vsadkom, so zaključili, da se zdi, da koristi drugega vsadka niso odvisne od časovnega obdobja med prvo in drugo implantacijo. A ta zaključek ni v skladu s tem, kar vemo o razvojnih procesih nevronov. "Naši možgani so odvisni od stikov med živčnimi celicami, tako imenovanimi sinapsami," v intervjuju za revijo "Schnecke" [2] razloži Andrej Kral, nevroznanstvenik na Medicinski fakulteti Hannover. Človeški možgani in njihove sinapse so plastični, lahko se učijo. Izguba sluha lahko sproži proces učenja in reorganizacijo možganov. To omogoča učinkovito uporabo preostalega sluha.

"Izguba sluha ima še posebej močan vpliv v otroštvu, ko se možgani razvijajo," pravi Kral. "Večina sinaps ... je odvisna od slušnih izkušenj." Odrasla oseba se veliko težje uči slišati: "Potreben je zapleten možganski računalnik. Razvije se lahko le, če sluh vadimo že v zgodnji mladosti. Pozneje, ko kritična faza v razvoju mine, ne morete nadomestiti tistih prvih slušnih izkušenj. Zato je treba izgubo sluha v otroštvu začeti zdraviti čim prej."

Kral citira rezultate kolegice raziskovalke Angelike Illg: Ona in njena ekipa v nemškem centru za sluh Hannover so ugotovili, da so otroci, rojeni z obojestransko gluhostjo, ki so drugi vsadek dobili precej kasneje kot prvega, na kasneje implantirani strani napredovali počasneje.

Zakasnjen začetek - še vedno uspeh

Zaradi te in nekaterih drugih podobnih publikacij otrokom, ki so dobili prvi vsadek več let prej, niso predlagali še drugega. Kljub ugotovitvam wurzburške skupine o uspehu tudi ob daljših presledkih med implantacijami. V svojem intervjuju leta 2013 je Andrej Kral, predsednik katedre za avdiološke nevroznanosti v Hannovru, razmišljal, da bi lahko binauralne sposobnosti ob poznejši drugi implantaciji razvijali z govorno in jezikovno terapijo.[3]

Lokalizacija zvoka je bila ena izmed posebnih binauralnih sposobnosti, ki naj bi jo razvili v prvih letih življenja, ne pa kasneje. V študiji iz leta 2018 je znanstvenica Catherine Killian natančneje preučila to sposobnost pri bilateralno implantiranih otrocih s PV [4]. Za svojo študijo so C. Killian in njeni sodelavci testirali več kot 100 bilateralno implantiranih otrok, ki so imeli do dvanajst let med prvim in drugim vsadkom.

"Zamik med obema implantacijama pri otrokih z obojestransko globoko izgubo sluha bi bilo treba minimalizirati," je povzela svoje rezultate in pojasnila: Daljši interval med implantacijama ... je privedel k temu, da so bilateralno implantirani otroci manj natančno locirali izvor zvoka. Raziskava je pokazala, da so imeli otroci korist od drugega polževega vsadka, četudi so ga dobili deset let po implantaciji prve strani.

Uspeh je odvisen predvsem od tehnologije!

V svoji študiji so znanstveniki iz Bradforda in Leedsa [5]poudarili še, da je bil uspeh pri učenju lociranja zvoka pri teh otrocih v veliki meri odvisen od vrste vsadka. Uporabnike polževega vsadka MED-EL navajajo o v povezavi z natančnejšo lokalizacijo, sposobni pa so bili nadoknaditi za petletni interval med dvema implantacijama.

[1] Preberi še: More than the sum of its parts

[2]Research for good hearing, implantable hearing systems - interview with Prof. Dr. Andrej Kral, traken from: Schnecke, edition 82, p. 11f, December 2013

[3]ref: Research for good hearing, implantable hearing systems - interview with Prof. Dr. Andrej Kral, traken from: Schnecke, edition 82, p. 11f, December 2013

[4] Killian C, Scally A, Killian E, Totten C, Raine C, Factors Affecting Sound-Source Localization in Children with Simutaneous or sequential bilateral cochlear implantation. Ear Hear. 5 Doi: 10.1097/AUD.0000000000000666

[5]Killian C, Scally A, Killian E, Totten C, Raine C, Factors Affecting Sound-Source Localization in Children with Simutaneous or sequential bilateral cochlear implantation. Ear Hear, 2018 Oct. 5. Doi: 10.1097/AUD.0000000000000666