Visoko natančni instrumenti za nežno vsaditev polževega vsadka

Malce pred osmo uro zjutraj. Operacijsko dvorano v Univerzitetni bolnišnici Kepler v Linzu pripravljajo za prvi poseg dneva. Dvorana je prostorna, z gladkimi belimi stenami. Pincete, svedri, skalpeli so lepo razporejeni na kovinskih pladnjih, pokritih z zelenimi sterilnimi krpami. Ob robovih dvorane stojijo svetlo rumeni, modri in črni stoli.

Danes je v središču pozornosti mladi pacient, ki leži na operacijski mizi. V obe ušesi mu bodo vsadili polžev vsadek. V Univerzitetni bolnišnici Linz je to že vrsto let rutinski poseg. Dr. Paul Martin Zwittag, vodja oddelka, in njegova ekipa so priznani strokovnjaki na področju kirurgije polževih vsadkov.

Velik kovinski kovček v preddverju pa kaže na to, da je današnja operacija nekaj posebnega. Kovček je skoraj dovolj velik, da bi se vanj lahko skril naš mali pacient. V njem je novo kirurško orodje: OTODRIVE. Zasnovano je za počasne, enakomerne in zelo natančne gibe – točno tisto, kar je potrebno za nežno vsaditev elektrode PV. OTOARM je pritrjen na operacijsko mizo in drži OTODRIVE na mestu. S pomočjo OTOARM-a lahko kirurg natančno postavi orodje in hkrati odpravi rahlo tresenje, ki ga niti najbolj mirna človeška roka ne more preprečiti.

Primarius dr. Paul Martin Zeittag: »Počasno nadzorovano vstavljanje je najboljši način za ohranitev preostalega sluha in anatomske strukture ušesne školjke.« ©Michal Gajdos

Gluho uho ni mrtvo uho

Tudi v primerih hude zaznavne izgube sluha v polžu ostanejo žive, občutljive strukture. Nekatere so tanke kot delček človeškega lasu. Ohranjanje teh struktur izboljša možnosti za ohranitev preostalega sluha in vodi do boljših rezultatov. Oblika elektrode polževega vsadka ima ključno vlogo pri zaščiti teh struktur, zato avstrijski proizvajalec MED-EL daje velik poudarek proizvodnji atravmatičnih elektrod. Vendar je enako pomemben tudi način vstavitve elektrode, zlasti hitrost in pot. Novo precizno orodje, ki sta ga skupaj razvila MED-EL in švicarsko podjetje CASCINATION, je zasnovano tako, da bi kirurgom to občutljivo nalogo olajšalo.

OTODRIVE je kompakten, dolg le nekaj več kot sedem centimetrov in tehta le 30 gramov. Kirurgi imajo popoln nadzor nad postopkom vsaditve s pomočjo pedala in ustrezne programske opreme. Hitrost vstavljanja je mogoče natančno nastaviti med 0,1 in 1 milimetrom na sekundo. Pri najpočasnejši nastavitvi traja skoraj pet minut, da se približno 30-milimetrsko elektrodo vodi od odprtine polža do njenega končnega položaja. Ne glede na izkušenost kirurg ne more ročno voditi elektrode tako počasi, enakomerno in nežno.

.

Prihodnost kirurgije: natančnost se sreča z robotiko

OTODRIVE in OTOARM sta bila uradno predstavljena kot odobrena medicinska pripomočka v Avstriji na ORL kongresu jeseni 2024. Udeleženci so imeli priložnost preizkusiti OTODRIVE na modelu ušesa. Trenutno tri avstrijske univerzitetne bolnišnice – v Dunaju, St. Pöltenu in Innsbrucku – sodelujejo v znanstveni študiji, v kateri uporabljajo OTODRIVE za implantacijo polževega vsadka. Prvi rezultati te študije so bili predstavljeni na kongresu.

Izkušnje z EAS sistemi (električna akustična stimulacija) od leta 2005 so že pokazale, da počasnejše vstavljanje elektrode – ki ga je OTODRIVE zdaj izpopolnil – znatno poveča verjetnost ohranitve preostalega sluha. Švicarska študija je nadalje pokazala, da OTODRIVE zmanjša povprečno silo, ki deluje na strukture notranjega ušesa, za več kot 60 % v primerjavi s konvencionalnim, izključno ročnim vstavljanjem.

Avtorji so sklenili: »Vstavljanje s pomočjo robota je bilo povezano tudi z znatnim zmanjšanjem največjega tlaka in 17 dB znižanjem ravni tlaka v polžku.« To pomeni, da je bil tlak v polžku zmanjšan za kar 86%, kar jasno dokazuje, da je postopek implantacije z OTODRIVE veliko nežnejši.

Dr. Zwittag je prepričan: »Kot kirurg imam etično dolžnost, da uporabljam tehnike, ki bolje zaščitijo polžek in izboljšujejo slušne rezultate mojih pacientov. Zato smo OTODRIVE vključili v našo standardno prakso v Linzu.« Zanj robotsko podprta kirurgija ni le prihodnost, ampak sedanjost: »Sodobna kirurška medicina postaja vse bolj robotsko podprta. Kot univerzitetna bolnišnica imamo odgovornost, da vodimo druge, še posebej tu, v Zgornji Avstriji.«

Ekipa MED-EL skupaj s primarijem Zwittagom po uspešni operaciji © Michal Gajdos

Začetek operacije: drugačen potek

V operacijski dvorani v KUK Linz je vse pripravljeno. Dr. Zwittag začne postopek z majhnim rezom. Vidno je le območje okoli ušesa, pacient pa je pokrit s sterilnimi zelenimi kirurškimi pregrinjali. Nekaj minut po kožnem rezu dva asistenta pripeljeta mikroskop, ki tehta več sto kilogramov, na mesto nad mizo.

Prva faza implantacije PV poteka kot običajno. Poleg uredniške ekipe postopek na monitorjih opazujeta tudi dva zdravniška stažista. Zasloni prikazujejo natanko tisto, kar dr. Zwittag vidi skozi mikroskop: vsadek je poravnan ob začetku polžka, odvečna dolžina elektrode je varno nameščena.

Zdaj je čas za nova precizna orodja. OTOARM prilagodijo na več mestih, tako da OTODRIVE lahko doseže kirurško mesto blizu ušesa.

»Edini način, da bi bilo to še bolj nežno, bi bil, če sploh ne bi potrebovali elektrode,« pripomni dr. Zwittag z nasmehom.

S specializiranimi pincetami, nameščenimi na OTODRIVE, nežno prime elektrodo in jo previdno izravna. Z različnimi nastavnimi vijaki usmeri konico elektrode in pritisne na stopalko. OTODRIVE počasi in enakomerno začne vstavljati elektrodo v polžek. Medtem ima dr. Zwittag obe roki prosti za opravljanje drugih nalog.

Kasneje izpostavi ključno prednost: »Z OTODRIVE-om lahko med vstavljanjem spreminjam kot, ne da bi moral postopek prekinjati. Poleg samega postopka vstavljanja, ki je počasnejši in bolj nadzorovan, je to ogromna prednost.« Po nekaj minutah specialist za PV odstrani pinceto, odmakne OTOARM in zapre polžek in rano s tkivom. Medtem že poteka telemetrijski test vsadka. »Odlično. Vse je nared,« potrdi tehnik.

Eden od kirurških asistentov je še vedno radoveden: »Kaj točno je tu novega? Vse je samo upočasnjeno!« Dr. Zwittag se nasmehne: »Tudi moja žena je rekla, da sem spet našel novo tehnično igračo.« A potem resno pojasni: »Prehitro vstavljanje elektrode v polžka, torej v zaprto strukturo, ki je polna tekočine, ustvarja nevarne tlačne valove. Počasno, nadzorovano vstavljanje je najboljši način za zaščito preostalega sluha in anatomske strukture notranjega ušesa.«

Prizadevanje za najboljši možni izid

Že leta 2013 je skupna študija avstralskih in nemških raziskovalcev pokazala, da: »Počasno vstavljanje elektrode izboljša verjetnost popolne vstavitve, zmanjša upor in poveča možnost ohranitve preostalega sluha in ravnotežne funkcije po implantaciji PV.«

Ročno vstavljanje po ameriških raziskavah običajno doseže spodnjo mejo približno 52 milimetrov na minuto. Če kirurgi poskušajo delati počasneje, postanejo ročni gibi prekinjeni in nepravilni, kar lahko vodi celo do manjših neželenih premikov nazaj, vse to pa lahko ogrozi občutljive strukture.

OTODRIVE lahko premika elektrodo s hitrostjo le šest milimetrov na minuto, in to gladko ter brez prekinitev. Ko telemetrija potrdi pravilno delovanje vsadka, dr. Zwittag zašije rano, medtem ko medicinska sestra pripravi drugo uho. Kirurg prizna, da je operacija trajala dlje kot običajna vsaditev PV.

»Tudi mi se še učimo,« pravi z nasmehom. »Da se navadiš na novo tehniko je potreben čas. A rutina prinese hitrost, tudi z OTODRIVE-om.«

Tega časa mu nikakor ni škoda: »Če lahko ohranimo le za pet odstotkov več preostalega sluha, nihče ne bi smel dvomiti o dodatnih desetih ali petnajstih minutah operacije. Za ljudi s hudo izgubo sluha lahko pet odstotkov pomeni res veliko.«