Kako potovati v eksotične dežele s polževim vsadkom

80-letna Liselotte Baumgartner že od mladosti slabo sliši. Že skoraj 21 let je obojestransko implantirana s sistemom PV za EAS. Z možem, ki je zdaj že pokojni, je potovala na najbolj oddaljene konce sveta.

Svoj denar sva vedno “menjala” za kilometre. Razen za prvo noč nisva nikoli rezervirala prenočišča. Najin načrt je bil: tam, kjer so ljudje prijazni, ostaneva dlje. Če so nama drugi turisti priporočili kakšne lepe kraje, sva se podala tja. Namestitve so bile včasih zelo skromne in ne najbolj varne. Danes bi bila bolj izbirčna.

Na primer, leta 1975 smo bili trije v Hindukušu v starem Volswagnovem avtobusu. Naša planinska tura se je začela v Darkotu. Takrat sem nabirala rastline za Prirodoslovni muzej, česar naš spremljevalec ne bi smel vedeti. S pomočjo tamkajšnjih otrok mi je le uspelo.

Po nesreči v Spitzbergnu leta 1977, ko je polarni medved ubil najinega prijatelja, moža pa ranil, sva potovala le še sama. Spominjam se mnogih lepih destinacij. Še posebej so nam bili všeč Mali Sundski otoki, pa tudi Nova Zelandija, kjer smo dva meseca potovali s kombijem.

Na otoku Borneo smo med potovanjem s skupnim taksijem slišali za čudovito džungelsko pot. Tako smo šli do “končne postaje” Pinawantai. Toda tam ni bilo ničesar in tudi nazaj nismo mogli. K nastali situaciji so pripomogle tudi jezikovne težave. Toda tamkajšnji prebivalci so nas povabili, da prenočimo pri njih. Ljudje iz vasi so hodili gledat dva bedaka iz Avstrije in nama prinesli kokakolo in darila. Spali smo na bambusovi preprogi na tleh, poleg nas pa raznovrstne živali. K reki smo se hodili umivat in za večerjo je bil vedno riž.

Kako so potovanja vplivala na vaše življenje?

Spoznala sem, kako dobro nam gre in kako bogati smo. Zato npr. nikoli nisem potrebovala modernejše kuhinje od svoje stare. Ženske v Hindukušu kuhajo na odprtem ognju. Takrat sem že imela slušni aparat, ljudje tam pa so živeli brez zdravstvene oskrbe.

Potovanja so me naučila odprtosti. Ne bi smelo biti predsodkov, do vere ali česar koli drugega. Na primer, v hindujskih ali islamskih državah so bili ljudje vedno prijazni do nas. Vedno je odvisno od tega, kako se sam obnašaš. Potovati sama kot ženska v deželah, kot je Java, ni bilo vedno lahko – toda tam sem srečala še posebej prijazne ženske.

Še vedno imam prijatelje, ki sem jih spoznala med potovanjem.

Je bila izguba sluha za vas težava na potovanjih?

Veliko sem potovala sama, še preden se mi je pridružil mož. Težave s sluhom so bile izziv, še posebej obvestila po zvočniku na letališču. Vedno sem morala na informacijah preveriti, če sem prav slišala.

Prvo izkušnjo s PV sem imela na letališču v Londonu. Kapitan je čakajočim potnikom sporočal nekaj, česar nisem razumela. Šla sem preverit in jim opisala svojo slušno situacijo. Ko smo se kasneje vkrcali, so me kot “invalida” poklicali, naj se prva vkrcam: in temu sem se morala skoraj nasmejati.

Včasih je bilo neprijetno, ko so cariniki zamenjali baterije za kaj drugega in sva zaradi tega zamudila povezovalni let. Tudi pri varnostnih pregledih je lahko težko, vendar zdaj pogosto grem mimo, ne da bi PV sploh omenila, potem ko izklopim svoj zvočni procesor.

Za katere preventivne ukrepe poskrbite, kadar potujete?

Na začetku nisem nosila s seboj rezerv ali servisnega materiala. Zdaj pa jih in s seboj imam vedno dovolj baterij.

Kakšen nasvet za pravo pripravo na potovanje?

Pustolovska potovanja so pogosto zanimiva. Na dolga potovanja se odpravite le, če imate dovolj časa. Znanje angleščine je pomembno, a zunaj standardnih turističnih poti pogosto ne pomaga kaj dosti. Naučila sem se osnov nekaterih lokalnih jezikov, kot je indonezijščina.

Če potujete sami, morate destinacijo raziskati vnaprej. Pomemben se mi zdi stik z domačini. Dlje kot ostaneš v kraju, bolje spoznaš ljudi, včasih te povabijo tudi v goste. Po Indoneziji sem potovala na običajnih ladjah samo z domačini. Kot edina turista sva bila pogosto utrujena od številnih pogovorov v ozadju.

Kar me zelo moti, je, ko turisti na domačine gledajo zviška ali pa ignorirajo osebje. Če morajo ljudje nekaj prodati, se morda zdijo vsiljivi, a tudi takrat lahko vljudno odklonite.

Za še več zgodb o potovanjih s PV, kliknite tukaj !

Deset uporabnih nasvetov za potovanje s polževim vsadkom tukaj!