Učinkovito učenje branja s preprostimi vajami

Branje in pisanje sta v središču pozornosti v osnovni šoli in osnova kasnejšega izobraževanja. Učencem z motnjo sluha bodo pri tem najbolj pomagali optimalno nastavljeni slušni pripomočki, vaje za razlikovanje zvokov in prava motivacija za branje.

"Danes sta branje in pisanje minimalna zahteva," pravi filozofinja Ursula Baatz, ena od organizatork Dürnsteinovega simpozija o izobraževanju. Napoveduje, da bodo tisti, ki niso dovolj razvili veščin branja in pisanja vedno težje našli svoje mesto na trgu dela. Nadaljnje izobraževanje in usposabljanje v bistvu temeljijo na pismenosti. Pismenost pa je pomembna tudi v vsakdanjem življenju ter prostem času.

Joanna Shepherd je vodja ekipe za rehabilitacijo pri podjetju MED-EL. Opozarja na tesno interakcijo med slušnim razumevanjem jezika, bralnim razumevanjem in pripovednimi veščinami. "Jezik, organiziranje informacij, besedni spomin in kognitivno razumevanje so veščine, ki jih otrok potrebuje, ko se ukvarja z zgodbo, pa naj jo posluša, bere, pripoveduje ali piše."

Slušni spomin pa je lahko boljši ali slabši, ne glede na slušno sposobnost. "Ampak že opažam, da veliko otrok z motnjo sluha dejansko potrebuje več ponavljanja," razlaga Michaela Velissaris, učiteljica za učence z motnjo sluha na Dunaju. "Zvočna diferenciacija se razvije pri normalno slišečih otrocih v predšolskih letih. Ko imajo otroci težave z razvojem sluha, morda še ne morejo zavestno razlikovati zvokov."

Različne metode učenja

Nicole Supper poučuje na osnovni šoli na Dunaju. "Učitelj se odloči, katero metodo poučevanja bo v razredu uporabljala za branje. To je odvisno tudi od prvega berila, ki je v uporabi." Obstaja razlika med analitičnimi in sintetičnimi metodami. Klasični način črkovanja sodi na primer med sintetične metode: otroci se najprej naučijo črk, s katerimi nato sestavijo prve besede. / /

Sintetični pristopi poučevanja vključujejo tudi fonetične metode, ki so usmerjene predvsem na zvoke izgovorjenih besed. Primer tega bi bila metoda začetnega zvoka: črke se učijo z uporabo besede, ki se začne z ustreznim zvokom: "M je za miško." Sintetičnim metodam je skupno napredovanje, to je združevanje posameznih črk ali zvokov v vezano branje.

Po drugi strani pa analitične metode za izhodišče vzamejo cele besede ali kratke stavke. Primer bi bil prepoznavanje črk s pomočjo primerjave podobnih besed: MALA/MAMA. "To je metoda za bolj nadarjene otroke, zato le malo razredov uporablja ta pristop," pojasnjuje Supper. /

Od branja do razumevanja

"Otrokom z okvaro sluha lahko koristijo celostne metode, vendar večina otrok s polževim vsadkom tudi nima težav s pristopom, ki temelji na glasovih in črkah. Konec koncev ni mogoče preskočiti usklajevanja fonemov z grafemi," iz svojih izkušenj pove M. Velissaris. "Pri zvokih, ki jih je teže razlikovati, lahko pomagajo dodeljeni gibi ali znaki."

Vsi otroci morajo biti sposobni prepoznavati posamezne besede. "Žal imajo nekatera berila precej obsežen besednjak, ki včasih presega otroški besednjak – zlasti pri otrocih z okvaro sluha," v tem pa M. Velissaris vidi nevarnost, "da otroci nato začnejo brati mehanično, ne da bi razumeli pomen besedila."

"Pri enem od svojih učencev sem že konec oktobra v prvem razredu opazila, da ima kljub vaji težave s prepoznavanjem črk in njihovim dodeljevanjem ustreznim zvokom," se spominja N. Supper. To je lahko posledica težav s spominom ali vizualno ali akustično diferenciacijo. Slednja je odvisna tudi od slušne sposobnosti. Priporoča, da starši otrok s tovrstnimi težavami čim prej razjasnijo problem s pomočjo specialista.

Dober sluh pomaga pri branju

"Ko podrobneje uvajamo slovnico, moramo biti še posebej pozorni." Slovnično napačnih stavkov ne tvorijo le otroci, ki se izobražujejo v jeziku, ki je njihov drugi jezik (L2), pravi N. Supper. A po njeni izkušnji je tako da "če učiteljica govori zelo pravilno, otroci hitro ponotranjijo to pravilno izgovorjavo". Seveda pod pogojem, da ti otroci slišijo in lahko razlikujejo zvoke.

"Pri jezikih z abecedo zaznavanje fonemov v govorjeni besedi podpira razumevanje logike za pisano besedo," pojasnjuje specialistka za rehabilitacijo J. Shepherd. Tisti, ki znajo slušno razlikovati posamezne zvoke besede in jih povezati z njihovimi simboli, črkami, znajo besede vsaj približno pravilno napisati. Zato je dober sluh pomemben za razvoj pravilnega pisnega jezika. Za učence z okvaro sluha so zato slušni pripomočki z dobro kakovostjo zvoka in individualno optimiziranimi nastavitvami bistvenega pomena.

J. Shepherd primerja to s terapijo za starejše otroke in odrasle, kjer deluje obratno: "V tem primeru pisni jezik podpira slušno razumevanje govora."

Knjige podpirajo bralne veščine

"Številni dejavniki vplivajo na uspešnost usvajanja pisnega jezika," razlaga Joanna Shepherd in našteje, med drugim, splošni jezikovni razvoj in znanje, slušni in vidni spomin ter "fonološko zavedanje". To se nanaša na sposobnost zavestnega zaznavanja in ločevanja delov govora, torej razčlenjevanja besed na posamezne zloge in zvoke in, nasprotno, sestavljanja besed iz teh delov. Pomen fonološke obdelave govorne zvočne strukture je dokumentiran tudi v študiji Karin Landerl, razvojne psihologinje iz Gradca. [1]

J. Shepherd se sklicuje na številne študije o pridobivanju pismenosti pri slišečih in otrocih z okvaro sluha [2] : "Skupne bralne izkušnje spodbujajo pomembne vidike pismenosti." Tu ni mišljeno samo skupno gledanje slik in branje besedila, temveč tudi njihovo povzemanje in razprava. [3]

Če s prstom kažemo, kaj beremo, lahko otroci opazujejo, kako dobivamo informacije iz zapisanega besedila. Prav tako pomaga, da se postopoma učijo prepoznavati pisno podobo pogosto uporabljanih besed.

"Navsezadnje je vsesplošno sprejeti cilj pismenosti branje knjig," pravi J. Shepherd. Pisni jezik je tudi nosilec informacij v vsakdanjem življenju: kje najti stranišče, kdaj se pripelje naslednji avtobus ali kateri film predvajajo v kinu. Psihologinja je prepričana, da lahko to razumejo tudi mlajši otroci: "Navsezadnje ima vse okoli nas oznake! Prav tako posamezne pojme predstavljamo z napisanimi besedami." Naprimer njihovo ime, veliki napis nad supermarketom ali pogosto ponovljena beseda v slikanici.

Zabavajte se z jezikom

"Perica Reže Raci Rep." Tovrstni stavki z aliteracijami (skupine besed z identičnimi začetki), pa tudi številne druge besedne igre za otroke, kot so otroške pesmi, imajo lahko terapevtski namen: "Otroci z izgubo sluha včasih preslišijo samo del besede. Če še ne slišijo dobro, pogosto preslišijo začetek informacije. Ko se igramo s temi besedami tako, da poudarjamo rimo ali aliteracijo, ti otroci bolj jasno razumejo, kar slišijo", pravi J. Shepherd.

Poleg tega je za usvajanje pisnega jezika pomembno, da stavke zaznavamo v smislu njihovih sestavin – besed, te pa kot sestavljene iz zlogov in posameznih zvokov – tako imenovanih fonemov. Šele takrat je mogoče zvoke predstaviti kot črke in jih združiti v besede in stavke. To zavedanje je mogoče pridobiti z igro.

Tako otroške pesmice postanejo igra z izpuščanjem posameznih besed in zamenjavo zlogov s ploskanjem ali mrmranjem. Tudi preprosti rebusi spodbujajo otroke, da se igrajo z jezikom. Pri starejših otrocih je mogoče besedo razčleniti na posamezne foneme, posamezne zvoke v besedi.

Branje in pisanje kot celota

"Danes držanje barvice za mnoge majhne otroke ni nekaj samoumevnega," pravi terapevtka J. Shepherd, ko daje primere motoričnih veščin, ki vplivajo na pismenost. V tem kontekstu so grobe in fine motorične sposobnosti ter koordinacija oči in roke pomembne priprave na pisanje. N. Supper iz svojih izkušenj učiteljice doda: "Navsezadnje držite svinčnik samo s tremi prsti - najprej morate okrepiti točno te mišice!" Prepričana je tudi, da je za vsakega otroka pomembno, da dobiva spodbudo: "Kmalu boš to lahko prebral čisto sam!".

Petje, igranje, risanje – najljubše dejavnosti mnogih otrok so lahko najboljši način, da se na zabaven način pripravite na šolo. In še en nasvet, ki ga strokovnjaki vedno znova ponavljajo: "Če starši berejo naglas, je to dober način priprave."

5 dejavnikov fonološkega zavedanja

• Prepoznavanje začetnih in končnih zvokov
• Prepoznavanje rim in aliteracij: besed z enakimi končnicami in začetki besed
• Ločevanje in združevanje zlogov
• Ločevanje in združevanje fonemov
• Povezovanje fonema s črko

[1] Landerl, K. (2003). Kognitive Defizite bei Leseschwäche. Psychologie in Erziehung und Unterricht, 50(4), 369-380.
[2] For example: Aram et., The contribution of early home literacy activities to first grade reading and writing achievements in Arabic, Reading and Writing (2013) 26:1517-1536, DOI: 10.1007/s11145-013-9430-y
[3] Oglejte si tudi članek: Branje za otroke s slušnimi vsadki ; Koristna gradiva: „All in a Day“, pa tudi Murat Series Story Books - both from MED-EL