Polžev vsadek je združljiv s kolesarsko čelado!

„Pravzaprav sem se z ekstremnimi športi začel ukvarjati, ko so se začele moje težave s sluhom,“ se nasmehne Kurt Gregor. Takrat je bil star okoli 40 let in je imel polno zaposlitev. Z ženo sta gradila novo hišo tik ob ribniku za kopanje. Takrat je prvič opazil izgubo sluha. Njegov zdravnik je med drugim zahteval krvni test in mu zaradi zaskrbljujočih vrednosti nujno svetoval vadbo. Ne le bližnji ribnik, temveč tudi prejšnji uspehi, ki jih je dosegel kot plavalec v mladinski ekipi ASV Dunaj, so mu nakazovali, da bi moral spet začeti bolj redno plavati. V hladni sezoni je predstojnik velikega tehnološkega podjetja presedlal na gozdni tek, pozneje pa na kolesarjenje. Nekega dne je Gregor pomagal prijatelju kot trener na koroškem Ironmanu. To je triatlon, pri katerem vse tri kategorije - plavanje, kolesarjenje in tek - ne le premagujejo izjemno dolge razdalje, ampak potekajo tudi ena za drugo. Kot nekdanji tekmovalni plavalec je rojeni Dunajčan razumel, zakaj so bili udeleženci pripravljeni na dolgo plavalno razdaljo. „Ampak teči in kolesariti tako daleč! Mislil sem, da so nori.“ Potem je opazil: „Tam je bilo tudi nekaj bolj vzdržljivih žensk, ki so se po 42 kilometrih teka veselo smehljale!“ To ga je navdušilo. Skupaj z ženo se je prvič preizkusil na dunajskem maratonu. Danes pravi: „Ko te enkrat zasvoji, ne nehaš: Ko sem dopolnil 50 let, sem se lotil triatlona.“ Vzdržljivost in izjemna zmogljivost zahtevata dolgotrajno in dosledno vadbo. „To delam zato, ker mi daje energijo,“ zagotavlja upokojenec. „In ker se lahko tudi veliko naučiš!“. Na primer, da je vse v vaši glavi ali da morate vedno pričakovati nepričakovano in imeti pripravljen načrt B.“ Kot na primer med kolesarsko dirko v Londonu, ko je moral Avstrijec osem kilometrov pred ciljem popraviti gumo. Par kilometrov pozneje je predrl še drugo. „Preostal mi je samo načrt B,“ se zasmeji: „Petnajst kilometrov do cilja sem prevozil s predrto gumo.“

„Med kolesarsko etapo Ironmana moraš slišati sodnika!“

„Zdaj ni čelade, ki se ne bi prilegala.“ Kolesarske čelade Kurta Gregorja so združljive z govornim procesorjem SONNET 2, tako poceni kot drage čelade, in, kar je najpomembnejše, procesor pod čelado ne ogroža njegove varnosti. ©Kurt Gregor

„Tamle! To je bil moj prvi Ironman!“ Amaterski športnik pokaže na napis: „Ironman Kärnten 2011“. Nad, pod in ob napisu steno krasijo štartne številke številnih drugih Ironmanov, maratonskih in polmaratonskih, triatlonskih in individualnih dogodkov; pred njim na škripcih in stojalih za kolesa visijo različna kolesa za trening za poletje in zimo ter eno od koles za tekmovanja - s karbonskim okvirjem, merilnikom moči, vgrajenim v pedala, in prestavnim sistemom Bluetooth brez kabla. Ker ima težave s sluhom, so stalni del njegove kolesarske opreme tudi slušni aparati, saj, pravi: „sluh je pri teku morda stvar okusa, pri kolesarjenju pa je bistvenega pomena.“ Med dolgimi plavalnimi razdaljami voda, ki mu v valovih pljuska ob bobniče, vpliva na njegovo ravnotežje, kar ni dobro za tekmovanja, ki se takoj zatem nadaljujejo na kopnem. Zato ta ekstremni športnik med plavalnimi tekmovanji nosi ušesne vložke, kar pomeni, da žrtvuje sluh. „Tudi tečem lahko brez sluha. Tako se lahko bolj osredotočim na svoje telo,“ nam zagotovi. Nato se spomni deklice, ki je stala ob strani proge in spodbujala svojo mamo, in kako so ti vzkliki poživili tudi njega. Svoj zadnji maraton je pretekel leta 2018, nato pa mu je žilno obolenje onemogočilo nadaljnja tekaška tekmovanja. Kolesarjenje je zanj zdaj še bolj pomembno. Slišati mora druge kolesarje, zlasti tiste, ki so zunaj njegovega vidnega polja, prav tako pa mora slišati sodnika med kolesarsko etapo tekmovanja Ironman. Sodnik spremlja kolesarje na motorju, skrbi za upoštevanje razdalj in drugih pravil tekmovanja ter daje ustrezna navodila. „Če ne upoštevaš sodnikovih navodil, dobiš časovno kazen,“ pojasnjuje izkušeni tekmovalec. Vendar si kolesarjenja brez sluha ne predstavlja: „Zaradi prometa,“ pravi.

HEARO, kirurški robot: pomoč pri zahtevni anatomiji

HEARO je prvi robot na svetu, zasnovan za zelo natančno in minimalno invazivno implantacijo polževega vsadka. ©Adrian Moser

Kljub vsem prizadevanjem se je sluh 63-letnika v zadnjih 20 letih poslabšal. Zaradi otoskleroze je nekdanji vodja več kot 180 zaposlenih že več kot 15 let praktično gluh. Imel je operacijo na desnem ušesu, pred nekaj meseci pa je stanje znova postalo nevzdržno, saj kljub slušnim aparatom in preusmeritvi zvoka na desno uho (CROS) ni več dovolj razumel. Spet je potreboval načrt B, tokrat za svoj sluh. Zdravnik ORL mu je predlagal polžev vsadek. Na univerzitetni kliniki za ORL na Dunaju je specialistka priv. doc. dr. Alice Auinger potrdila indikacijo. Najprej je predlagala vsadek na dlje časa gluhi levi strani. Z otosklerozo povezana osifikacija pa je pri implantaciji izziv. Dr. Auinger pojasnjuje: „V primeru osifikacije v polžu je potrebno okostenela mesta odstraniti. To je lahko bolj ali manj težavno, odvisno od obsega osifikacije.“ Kirurški robot HEARO lahko pri tem pomaga, kot pojasnjuje kirurginja: „HEARO samostojno in minimalno invazivno izvrta tunel skozi kost za ušesom do polža. S pomočjo podatkov iz računalniške tomografije je mogoče vrtanje natančno načrtovati in izvesti: V kolikor je to mogoče, se izvrtajo okostenela mesta v polžu. Šele potem lahko elektrodo vstavimo globlje.“ Globlja vstavitev omogoča bolj naraven zvok. Upamo lahko tudi, da smo zaradi natančnosti vrtanja uspeli bolje ohraniti živčne strukture v polžu.

Implantacija polževega vsadka brez zapletov

Kurt Gregor je bil že kot najstnik uspešen plavalec ©Kurt Gregor

Aprila 2024 sta prof. dr. Clemens Honeder in priv. doc. dr. Alice Auinger izvedla implantacijo. Po treh urah je bil pacient že nazaj v sobi, po še eni uri pa se je z ženo odpravil na sprehod. „Bil sem lačen, to je vse,“ pravi Kurt Gregor, še vedno vidno zadovoljen z operacijo brez zapletov. Tri tedne pozneje je tehnik aktiviral pripadajoči govorni procesor: SONNET 2 v mehko bež barvi z diskretno karirasto tuljavo. Čeprav v levem ušesu tako dolgo ni slišal ničesar, je upokojenec lahko poročal o neverjetno hitrem uspehu: „Že po dveh mesecih sem lahko s PV opravljal telefonske klice! Drugi naj bi potrebovali malo več časa.“ Navdušeni športnik je še posebej zadovoljen, da se vse njegove kolesarske čelade odlično prilegajo SONNET-u 2, od „poceni“ čelade za trening do drage za dirke: „Ni je niti ene, ki se zdaj ne bi prilegala.“ Tuljava oddajnika - tako kot sam vsadek - je dobro zaščitena pod čelado, del procesorja pa je na izpostavljenem območju nad ušesom popolnoma odprt in lahko nemoteno sprejema zvok. Gregor pod čelado nosi tudi rutico, cevast šal iz tanke tkanine „za vpijanje znoja“. To se je navadil početi tudi s svojim slušnim aparatom.

Povezani v športu in sluhu

Udeležba na tako velikih mednarodnih tekmovanjih stane od 600 do 1 200 evrov, brez potnih stroškov. Po upokojitvi se je spodnjeavstrijec lahko začel udeleževati tekmovanj, ki se jih v 45 letih zaposlitve ne bi mogel. Letos je celo postal svetovni prvak v disciplini X-Waters v svoji starostni skupini, v vseh starostnih skupinah pa zasedel 8. mesto. To je bilo na Malti. Druga tekmovanja so ga popeljala v Italijo ali London - „res čudovito je tam“, - v ZDA in na Novo Zelandijo. Gregor iz ovratnika hitro izvleče nekakšen amulet. „Od Maorov, tam sem zdaj član plemena,“ pojasni in usnjeni trak z obeskom potisne nazaj pod srajco. Novozelandske staroselce je spoznal prek prijatelja, ki se je rodil kot Maori in ima dva polževa vsadka. Nekdanji predstavnik invalidov v svojem podjetju je zdaj povezan s športniki z okvaro sluha po vsem svetu. Skupina na Facebooku se imenuje Deaf Ironmen Events (Ironmen za gluhe), v kateri si pripadniki kulture gluhih in uporabniki različnih slušnih sistemov izmenjujejo nasvete in se podpirajo pri udeležbi na športnih tekmovanjih. Gregor je tam spoznal številne uporabnike PV še preden se je tudi sam odločil za implantacijo. Mnogi med njimi so izrezali vdolbine v oblazinjenje kolesarskih čelad, da so se procesorji prilegali pod čelado, pojasnjuje. „Vendar ni pametno posegati v čelado!“ Z gotovostjo se sklicuje na varnostne in zavarovalniške vidike: „Če sodnik na tekmovanju vidi, da je čelada prirejena, vam sploh ne bo dovolil nastopiti.“ Zato mu je bilo tako pomembno, da se njegova kolesarska čelada prilega takšnemu sistemu tudi brez posegov in da PV deluje s čelado.

Prva tekmovalna medalja s polževim vsadkom

Kurt Gregor na dirki Gran Fondo New York, njegovem prvem tekmovanju s polževim vsadkom. ©Kurt Gregor

„Poglejte“ športnik ponosno pokaže na eno od številnih medalj, ki krasijo stopnišče zakonskega doma, obešene tesno skupaj, razvrščene po tekmovanjih. Uspešni ekstremni športnik ima na mnoge posebne spomine. Najnovejša medalja s tekmovanja Gran Fondo New York maja 2024 bo zanj vedno povezana s PV. GFNY je bilo tekmovanje, na katerem je le dva tedna po aktivaciji prvič lahko znova slišal na levo uho. Poslušanje s PV zahteva vajo. Toda upokojenec z vsadkom že sliši približno 20 odstotkov bolje kot prej z desnim ušesom s slušnim aparatom in preusmeritvijo zvokov s CROS. „Preprosto čudovito je spet uživati v glasbi,“ je navdušen nad svojim prvim koncertom s PV: Rod Stewart v dunajski Stadthalle. Nato vzdihne: „Če bi vse to vedel že prej, bi to storil prej! Pa čeprav to takrat še ni bilo nujno, bilo bi bolje!“ Prihodnjo zimo bo Kurt Gregor dobil PV tudi na desni strani. Prvič zato, da bo razumel sodnika na kolesarski dirki, ne glede na to, s katere strani prihajajo njegovi vzkliki, in drugič zato, da bo v vsakdanjem življenju spet dobro slišal z obeh strani.