Vadba sluha s tiptoi® za enostransko gluhe otroke s polževim vsadkom

Polžev vsadek (PV) je preizkušena rešitev za povrnitev sluha. Primerni so tudi za osebe z enostransko gluhoto. Tem osebam zelo koristi pri razumevanju govora, zlasti v bolj težavnih slušnih okoljih. Vendar pa je treba po vsaditvi delati vaje za sluh ne da bi pri tem sodelovalo normalno slišeče uho. Uporabniki PV lahko neposredno upravljajo govorni procesor, tako da vir zvoka prek kabla ali pretakanja povežejo s procesorjem. Ta prijem lahko uporabljajo tudi pri rehabilitaciji. Zvočni dražljaji se tako prenašajo neposredno v implantirano uho, zunanje motnje pa so blokirane. Ta možnost se je pri odraslih izkazala za uspešno, pri otrocih pa je nekoliko težje najti primerne vire zvoka. Ekipa za PV v Univerzitetni bolnišnici v St. Pöltnu uporablja zvočno pisalo tiptoi® za otroke. Pred kratkim so zdravniki objavili svoje prve izkušnje z otroki, starimi od pet do dvanajst let. Otroci običajno vadijo vsak dan. Že po enem mesecu redne vadbe je mogoče opaziti znatno izboljšanje pri razumevanju govora.

Igrifikacija pri vadbi sluha

Starši obojestransko implantiranih otrok doma zlahka vključijo redne slušne vaje v igro in vsakdanje življenje, logopedinja jim mora dati za to le ustrezna navodila. Pri enostransko gluhih otrocih je to težje, saj bi bilo treba med vadbo ročno ali s pomočjo ušesnega čepka zapreti slišeče uho. Vendar otroci tega običajno ne pustijo. Poleg tega lahko zamašitev ušesa povzroči napake, če ušesni čepek zvoka ne zaduši povsem. Enostransko gluhi odrasli uporabniki PV običajno uporabljajo različne možnosti pretakanja za vadbo sluha s trenutnimi zvočnimi procesorji. Vendar pa ta praksa ni blizu vsakdanjemu življenju otrok. Po drugi strani logopedinje za otroke rade uporabljajo posebne računalniške programe za vadbo slušnega razumevanja. To je zanje zabavno, jih motivira in podpira njihov učni proces. Navsezadnje lahko pomaga že samo malo dodatne vadbe. Prav iz tega razloga ekipa za PV v St. Pöltnu uporablja starosti primerne digitalne zvočne igrače. Ker veliko otrok takšne igrače pozna že od doma, je vsakodnevno vadbo lažje izvajati.

Digitalne zvočne igrače so večnamenske

V avstrijskih vrtcih pogosto uporabljajo zvočno pisalo tiptoi®. Gre za zvočni predvajalnik z infrardečim senzorjem, ki lahko prebere optično identifikacijsko kodo, natisnjeno na papirju. Poleg pisala tiptoi® otroci potrebujejo tudi eno od knjig tiptoi®. Če s konico pisala tapnete na sliko mačke v knjigi, zaslišite njeno mijavkanje. Kakovost zvoka vgrajenih zvočnikov je omejena, vendar lahko prek običajne avdio vtičnice ali pretočne naprave kot je AudioLink priklopite slušalke. To je tudi glavna razlika med igro in vajami - uporaba pripomočkov za pretakanje, s katerimi se posebej trenira implantirano uho. Družine, za katere skrbijo na kliniki St. Pölten, dobijo tudi poceni razdelilnik, z enim izhodom za napravo AudioLink in enim za slušalke. To staršem omogoča, da spremljajo otrokovo interaktivno bralno izkušnjo. Otroci se lahko igrajo in rešujejo sestavljanke in uganke s tiptoi®. Na voljo je tudi globus tiptoi®. Pisalo se lahko uporablja tudi kot naprava za predvajanje zvočnih knjig ali pesmi. Starši lahko zvočne datoteke prenesejo v pisalo prek spleta. Pisalo tiptoi® je za majhno doplačilo na voljo tudi s funkcijo snemanja. Številni muzeji uporabljajo tehnologijo tiptoi® za samostojne otroške oglede.

Izbira zvočnih pisal

Tonie se je posebej uveljavil med zvočnimi škatlami, za zvočna pisala pa je na trgu več izbire, a nekatera že po kratkem obdobju izginejo s trga. Poleg tiptoi® sta že nekaj časa na trgu tudi BOOKii in Tellimero. Zanje obstajajo tudi posebne knjige, zaradi funkcije snemanja in zvočnih nalepk pa lahko tudi običajne knjige spremenimo v zvočne igrače. Posebno zvočno pisalo je Franklin Anybook Reader, za katerega ne potrebujete posebnih knjig. Anybook, ki ima prav tako funkcijo snemanja in pa zvočne nalepke, je bil zasnovan kot učni pripomoček za osnovno šolo in logopedijo, vendar je veliko dražji od drugih. Poleg tega je knjigo zanj treba pripraviti v različici Anybook. Za vadbo implantiranega ušesa je treba slušno pisalo ali škatlo povezati z ustreznim govornim procesorjem neposredno ali prek dodatkov za pretakanje. Na ta način je mogoča stimulacija implantiranega ušesa, hrup iz ozadja pa je onemogočen. Slušno pisalo BOOKii na primer ni primerno za urjenje sluha, ker nima avdio vtičnice. Ekipa za PV v St. Pöltnu ima dobre izkušnje s tiptoi® in pripomočkom za pretakanje MED-EL AudioLink. "Naši otroci s PV večinoma že poznajo gradiva tiptoi®,“ pojasnjuje glasbena terapevtka Bianca Wirthner, mag. Skupaj z logopedom Philippom Schörgom, BSc, MSc, sta bila del študijske ekipe. „Z njimi že znajo ravnati. Sistemi so enostavni za uporabo in ponujajo široko paleto možnosti vadbe.“ Proizvajalec Ravensburger je sistem zasnoval za otroke, stare od dveh do desetih let. V študiji so sodelujoči otroci lahko izbrali knjigo tiptoi®. „Starši naših otrok s PV so zelo zavzeti in pozorni na motivacijo svojih otrok za učenje,“ pravi glasbena terapevtka. Starši so lahko po potrebi knjige tudi zamenjali. „Vendar smo vaje skrbno izbrali mi,“ dodaja Schörg. „Po eni strani je bilo gradivo na temo prepoznavanja zvokov, npr. zvoki na kmetiji. Po drugi strani pa vaje za razumevanje jezika: najprej posamezne besede, nato pa razumevanje celotnih stavkov.“ Tiptoi® trenutno nima posebnih gradiv za slušne vaje.

„Izziv za enostransko gluhe osebe je integracija naravnega sluha v enem ušesu in elektronskega sluha v drugem ušesu.“ Kirurg Priv.-Doz. Dr. Astrid Magele, MBA

Digitalne igrače za slušno terapijo

Po besedah logopeda Schörga mora družina, ki želi za slušno vadbo uporabljati zvočno pisalo ali zvočno škatlo, paziti na dobro kakovost zvoka te tehnologije in biti pozorna na vrsto knjižnega gradiva. Prav tako mora biti vsebina „primerna za otrokovo trenutno okolje“. Oba strokovnjaka zelo pozitivno ocenjujeta možnost snemanja lastnih slušnih vaj. „To ponuja priložnost, da se še bolj individualno odzovemo na potrebe vsakega otroka. Za to so še posebej primerne otroške pesmice, pa tudi zgodbe iz otroku znanega okolja, v katere so vključena imena prijateljev ali sorodnikov. Glede na starost otrok lahko vključimo tudi preproste pravljice in zgodbe.“ A tudi če otrok pogosto uporablja svojo zvočno igračo, te kratke vadbene sekvence ne morejo nadomestiti strokovne zgodnje pomoči ali govorne terapije! Posebnih binauralnih funkcij, kot sta iskanje vira zvoka in razumevanje več govorcev v hrupnem okolju, ni mogoče uriti z vajami z zvočnim pisalom ali zvočno škatlo, zato jih je treba uriti posebej. Kljub temu so avtorji študije prepričani, da je vadba z zvočnim pisalom koristna: „Če se uporabljajo otroške igrače, je vadbo mogoče vključiti v vsakdanje življenje in je ni potrebno dodatno načrtovati. Vadba je zato bolj dosledna in rezultat boljši.“

Zgodnja implantacija pomaga - tudi pri enostranski okvari sluha

Pri podedovani obojestranski gluhoti priporočamo čimprejšnjo implantacijo PV. Znanstveni podatki kažejo, da polžev vsadek okoli desetega do dvanajstega meseca življenja ustvarja idealne pogoje za doseganje najboljšega možnega razumevanja govora,“ pojasnjuje Priv.-Doz. Dr. Astrid Magele, MBA, višja zdravnica na ORL kliniki na Univerzitetni kliniki St. Pölten. Enostranska okvara sluha je izraz, ki ga strokovnjaki uporabljajo za hudo do globoko izgubo sluha na enem ušesu v kombinaciji z normalnim sluhom na drugem ušesu. Podrobneje pa je s tem tako: „čeprav se pri teh otrocih govor razvija normalno, jim enostranska gluhost otežuje razumevanje govora v hrupnem in kompleksnejšem okolju ter pri poslušanju različnih glasov. Poleg tega sta moteni sposobnost določanja lokacije vira zvoka ali vira govora in pa koncentracije. Zato priporočamo implantacijo s polževim vsadkom še preden otrok začne hoditi v šolo.“ V preteklosti je bila pomoč pri enostranski gluhoti omejena na prenos signalov od gluhe strani k slišeči. To je bilo mogoče bodisi z uporabo običajnih slušnih aparatov ("CROS fitting") bodisi z uporabo tehnologije kostne prevodnosti. Vendar to pomeni, da so prednosti binauralnega sluha v bistvu izgubljene. Leta 2003 je bila v okviru študije v Belgiji izvedena prva implantacija PV za enostransko gluhoto. Tudi ekipa v Univerzitetni bolnišnici v St. Pöltnu ima izkušnje s tem: „Prvega enostransko gluhega otroka smo implantirali leta 2013. Takrat je bil star pet let.“ Danes je polžev vsadek rutinski postopek za enostransko gluhe vseh starosti v Avstriji in tudi v številnih drugih državah. Doz. Magele dodaja: „Izziv za enostransko gluhe osebe je združiti naraven sluh v enem ušesu in elektronski sluh v drugem.“ Strokovnjaki tako priporočajo vadbo samo implantiranega ušesa, ne da bi v vaje vključili zdravo uho. Po drugi strani pa bi morali uporabniki svoje binauralne spretnosti, npr. usmerjeno poslušanje in poslušanje v hrupnem okolju, vaditi skupaj z drugo, slišečo stranjo.