{"id":32611,"date":"2026-04-27T07:46:14","date_gmt":"2026-04-27T07:46:14","guid":{"rendered":"https:\/\/lifelonghearing.com\/sl\/?p=32611"},"modified":"2026-04-27T07:46:14","modified_gmt":"2026-04-27T07:46:14","slug":"izguba-sluha-in-demenca-dober-sluh-sciti-spomin","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/lifelonghearing.com\/sl\/izguba-sluha-in-demenca-dober-sluh-sciti-spomin\/","title":{"rendered":"Izguba sluha in demenca: Dober sluh \u0161\u010diti spomin"},"content":{"rendered":"

Slu\u0161ni aparat in slu\u0161ni vsadek zmanj\u0161ata tveganje za demenco<\/h1><\/div>

Izguba sluha ne vpliva le na komunikacijo, temve\u010d tudi na kognitivne sposobnosti. To je dejavnik tveganja za nevrokognitivne bolezni, ki je pogosto spregledan. Prim. Dr. Thomas Keintzel je o tej pomembni temi razpravljal na Forumu znanja “Mit allen Sinnen” v Klinikum Wels-Grieskirchnu.<\/strong>
\nEva Kohl<\/em><\/p>\n<\/div>

<\/div>
<\/span><\/div>
<\/div>

Povezava med izgubo sluha in demenco<\/h3>\n

Med 300 in 400 udele\u017eenci je spremljalo predstavitve na forumu “Mit allen Sinnen” v Klinikum Wels-Grieskirchen. Strokovnjaki so delili svoja spoznanja o temah kot so trdovraten ka\u0161elj, pogoste o\u010desne bolezni, prepre\u010devanje in zdravljenje hudih ko\u017enih bolezni ter o povezavi med slu\u0161no sposobnostjo in demenco. Med razpravo z vpra\u0161anji in odgovori se je pozornost preusmerila na izgubo sluha. Kot je povzel dr. Thomas Keintzel, vodja oddelka za bolezni u\u0161es, nosu in grla na kliniki, je ve\u010dina vpra\u0161anj pri\u0161la od ljudi, “ki sami trpijo zaradi izgube sluha in so nezadovoljni s svojo trenutno oskrbo.”<\/p>\n

Slu\u0161no zaznavanje in razmi\u0161ljanje sta tesno povezana<\/h3>\n

Mnogi udele\u017eenci so delili svoje opa\u017eanje, da je izguba sluha pri njih \u017ee povzro\u010dila dolo\u010deno kognitivno spremembo. Sluh in nevrokognitivne funkcije so tesno povezane. Sprememba v kognitivnem procesiranju zvoka \u0161e ni demenca, lahko pa privede do demence ali pa je njen prvi znak. \u0160tevilne \u0161tudije ka\u017eejo, da obstaja vzajemni vpliv med izgubo sluha in demenco.<\/p>\n

Zgodnja oskrba sluha \u0161\u010diti mo\u017egane<\/h3>\n

Kot pojasnjuje dr. Keintzel, je mogo\u010de nevrokognitivne spremembe zaznati s slikovno diagnostiko: “Hipokampus se kr\u010di.” To velja tako za blago kognitivno okvaro kot za demenco. Z zgodnjo oskrbo sluha, npr. s slu\u0161nimi aparati ali pol\u017eevimi vsadki, se lahko kognitivna zmogljivost stabilizira in zmanj\u0161a tveganje za demenco.<\/p>\n

Kakovost \u017eivljenja v starosti<\/h3>\n

“\u0160tudija Svetovne zdravstvene organizacije o globalnem bremenu bolezni je pokazala, da sta izguba sluha in demenca med najpomembnej\u0161imi boleznimi v razvitih dr\u017eavah, obe pa prineseta resne omejitve kakovosti \u017eivljenja,” poro\u010da Keintzel. Je ORL specialist, ki velja za strokovnjaka za slu\u0161ne vsadke in svoje delo posve\u010da tako mladim kot starej\u0161im osebam z izgubo sluha.<\/p>\n

V Avstriji po podatkih avstrijskega ministrstva za zdravje trenutno \u017eivi z demenco okoli 130.000 do 150.000 ljudi, pri \u010demer se trend mo\u010dno pove\u010duje. “Do leta 2050 naj bi se ta \u0161tevilka podvojila,” pojasnjuje Keintzel in kot glavni razlog za ta trend navaja staranje prebivalstva.<\/p>\n

Dejavniki tveganja za demenco in zakaj je del tega tudi sluh<\/h3>\n

Primarna demenca se razvije neposredno kot posledica smrti \u017eiv\u010dnih celic. Sekundarno demenco pa po drugi strani spro\u017eijo okoljski vplivi ali druge bolezni. Lancetovo poro\u010dilo za leto 2024 opredeljuje 14 znanstveno dokazanih dejavnikov tveganja, vklju\u010dno z izgubo sluha. Keintzel poudarja: “Na nas je, da aktivno za\u0161\u010ditimo svoje mo\u017egane.” Redni testi sluha in zgodnje zdravljenje znatno zmanj\u0161ajo tveganje za izgubo sluha in demenco.<\/p>\n

Izguba sluha: ve\u010d kot mu\u010dno starostno stanje<\/h3>\n

“Sluha in kognicije ni mogo\u010de obravnavati lo\u010deno. Niti pri mladih,” poudarja dr. Keintzel. \u0160tudije ka\u017eejo, da imajo ljudje z nezdravljeno izgubo sluha bistveno pove\u010dano tveganje za demenco. Od 60. leta starosti se sposobnost slu\u0161nega zaznavanja vsako leto zmanj\u0161a za pribli\u017eno en decibel. Prizadetih je 30 % oseb, starih med 60 in 70 let, po 70. letu pa se ta dele\u017e \u0161e znatno pove\u010da. Starost ne vpliva le na uho, temve\u010d tudi na osrednje slu\u0161no procesiranje v mo\u017eganih, ki predstavlja pomemben dejavnik pri izgubi sluha in razvoju demence.<\/p>\n

Slu\u0161ni vsadki za ohranjanje kognitivnih sposobnosti<\/h3>\n

“Akusti\u010dni dra\u017eljaji ohranjajo mo\u017egane aktivne. \u010ce jih ni, za\u010dnejo hitreje propadati,” opozarja Keintzel. Slu\u0161ni pripomo\u010dki ali pol\u017eevi vsadki v kombinaciji s pravilno slu\u0161no vadbo lahko upo\u010dasnijo upad nevrokognitivnih sposobnosti. Primeri iz prakse so pokazali, da starej\u0161i bolnik po implantaciji lahko do\u017eivi izbolj\u0161anje nevrokognitivnih sposobnosti, kar ka\u017ee, da pravo\u010dasna oskrba sluha lahko pomaga prepre\u010diti demenco.<\/p>\n

Zgodnja diagnoza zaradi dvojnega presejanja<\/h3>\n

Izguba sluha in demenca se ka\u017eeta s podobnimi simptomi: socialno umikanje, po\u010dasno razmi\u0161ljanje, pogosto ponavljanje vpra\u0161anj. Zato Keintzel priporo\u010da dodatni kognitivni pregled v primeru te\u017eav s sluhom. S posebnim testom O-DEM lahko demenco zaznate \u017ee v zgodnji fazi. Na ta na\u010din lahko uvedemo u\u010dinkovito zdravljenje in upo\u010dasnimo upadanje du\u0161evnega zdravja.<\/p>\n

\u017de leta 2014 so ameri\u0161ki raziskovalci[1]<\/a><\/sup> na\u0161li povezave:<\/p>\n