Obojestranska uporaba PV kot standardna oskrba za ljudi z okvaro sluha<\/h1><\/div>Otroci, ki se rodijo z globoko izgubo sluha, \u017ee zelo zgodaj dobijo pol\u017eev vsadek na obeh straneh. Odrasli, ki oglu\u0161ijo, so pogosto bolj zadr\u017eani. Kljub temu lahko obojestranska implantacija koristi tudi uporabnikom, ki so dobili prvi pol\u017eev vsadek \u017ee pred leti.<\/strong><\/p>\n<\/div><\/div>![](\"https:\/\/lifelonghearing.com\/sl\/wp-content\/uploads\/sites\/3\/2025\/01\/thumb-dinner.jpg\" "\\"thumb-dinner\\"")
<\/span><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div>Dandanes pol\u017eevi vsadki na obeh straneh \u2013 bilateralni – veljajo za standard pri oskrbi tistih z globoko izgubo sluha. Ko so s kohlearno implantacijo za\u010deli je bilo to nepredstavljivo. Pred prvo implantacijo je bilo potrebno veliko predoperativnih testov. Zdravniki so se \u017eeleli prepri\u010dati, da je slu\u0161ni \u017eivec funkcionalen, kar je predpogoj za uspe\u0161no implantacijo pol\u017eevega vsadka. In na ta na\u010din so hoteli dolo\u010diti “bolj\u0161e” uho.<\/p>\n
\u010ce so bili izvidi preiskave pri obeh u\u0161esih podobni, so obi\u010dajno priporo\u010dili uho, na katerem je bil sluh oslabel kraj\u0161i \u010das; druga\u010de pa uho z ve\u010djim ostankom sluha. Za kandidate je bila to te\u017eka odlo\u010ditev, saj so tehnologije imlantov in kirur\u0161ke tehnike tistih dni obi\u010dajno vodile do izgube preostalega sluha. Izbirati so morali med slu\u0161no protezo in oklepanjem tistega, kar je ostalo od njihovega sluha. Uporabniki so enoglasno poro\u010dali, kak\u0161no olaj\u0161anje je bilo zanje znova sli\u0161ati in z dru\u017einami in prijatelji spet sodelovati v dru\u017eabnem \u017eivljenju.<\/p>\n
Prvi uporabniki<\/h2>\n
Farmacevt Rolf je bil eden tistih prvih uporabnikov in je bil zelo zadovoljen s svojim pol\u017eevim vsadkom MED-EL Combi 40. Tako zadovoljen, da ga je \u017eelel imeti tudi na drugem u\u0161esu. Leta 1998 mu je ORL klinika izpolnila \u017eeljo. Istega leta mu je sledil \u0161e mali Max, takrat star \u0161tiri leta, in postal prvi obojestransko implantiran otrok. Rezultati pri obojestransko imlantiranih odraslih so bili tako prepri\u010dljivi, da so se zdravniki odlo\u010dili nameniti to mo\u017enost tudi otrokom.<\/p>\n
Od takrat \u0161tevilne klinike predlagajo obojestransko implantacijo na novo diagnosticiranim gluhim otrokom: imlantacija je lahko simultana, to je vstavitev obeh pol\u017eevih vsadkov znotraj ene operacije, pri \u010demer je anestezija potrebna le enkrat, lahko pa se odlo\u010dijo za zaporedno implantacijo, t.j. implantacijo dveh pol\u017eevih vsadkov s kratkim \u010dasovnim razmikom od \u0161est do osemnajst mesecev med operacijama.<\/p>\n
Na\u010drtovanje vikendov s PV<\/h2>\n
Petek popoldan je. Vznemirjena mama 7-letnika pokli\u010de: “Niko ne sli\u0161i. Jutri ima rojstni dan, s klovnom in vsemi njegovimi prijatelji. Lepo prosim, lahko pridemo kar takoj?!” Dvajset let nazaj to ni bil nenavaden telefonski klic. Uporabniki PV so bili navadno globoko gluhi na obe u\u0161esi, vendar jih je ve\u010dina imela le en vsadek. V\u010dasih je \u0161lo le za zvit zati\u010d v bateriji ali nepravilno nastavljeno stikalo na procesorju. Brez MED-ELovih in\u017eenirjev, ki so bili na voljo za hitra popravila, bi morali uporabniki te\u017eave re\u0161evati sami ali pa konec tedna pre\u017eiveti v ti\u0161ini. Tak\u0161na situacija je bila te\u017eka zlasti za otro\u0161ko dojemanje. Izziv pa je bila tudi za odrasle.<\/p>\n
V\u010dasih je to pomenilo tveganje za varnost. Osnovno\u0161olska u\u010diteljica se je neko\u010d prito\u017eila: “Ko je gluh otrok z enim vsadkom ostal brez baterije, smo klicali star\u0161e. Skrbelo nas je, da bi \u0161el otrok domov in na ulici ne bi ni\u010d sli\u0161al.<\/p>\n
Prednosti, ki jih prinese sluh z obeh strani<\/h2>\n
Rolf je imel prav, ko je vztrajal, da se mu implantira tudi drugo stran. Dejansko prina\u0161a precej ve\u010d koristi kot zgolj varnost “rezerve\u201c in sigurnost, da je bolj\u0161e uho tisto, ki je implantirano. Glavni prednosti obojestranske implantacije sta bolj\u0161a lokalizacija zvoka in zmo\u017enost ocene, ali je vir zvoka na levi ali na desni.<\/p>\n
Vse druge prednosti izhajajo iz teh dveh, podobno kot je to pri binauralnem sluhu, \u010de ima\u0161 dve zdravi u\u0161esi [1]<\/a>. To so opazili strokovnjaki z univerzitetne klinike v Wurzburgu pri svojih prvih dveh bilateralnih uporabnikih PV. Svoje ugotovitve so objavili v znanstveni \u0161tudiji. Razumevanje govora v hrupu se je znatno izbolj\u0161alo z obojestransko uporabo PV pri vseh udele\u017eencih \u0161tudije. Sledilo je \u0161e veliko \u0161tudij o razumevanju govora in lokalizaciji zvoka. Znanstveniki so se strinjali, kot \u0161e nikoli dotlej: bilateralna implantacija PV tistim z obojestransko izgubo sluha prina\u0161a o\u010ditne prednosti.<\/p>\n![\"A](\"data:image\/svg+xml,%3Csvg%20xmlns%3D%27http%3A%2F%2Fwww.w3.org%2F2000%2Fsvg%27%20width%3D%271024%27%20height%3D%27410%27%20viewBox%3D%270%200%201024%20410%27%3E%3Crect%20width%3D%271024%27%20height%3D%27410%27%20fill-opacity%3D%220%22%2F%3E%3C%2Fsvg%3E\")
Najpomembnej\u0161a prednost bilateralne implantacije je dobra lokalizacija zvoka , ki je zlasti pomembna v nevarnih situacijah.<\/p><\/div>\n
Bilateralna implantacija \u2013 takoj ko je mogo\u010de<\/h2>\n
Strokovnjaki za PV Joachim M\u00fcller, Franz Sch\u00f6n in Jan Helms, avtorji prve \u0161tudije o bilateralni implantaciji s pol\u017eevim vsadkom, so zaklju\u010dili, da se zdi, da koristi drugega vsadka niso odvisne od \u010dasovnega obdobja med prvo in drugo implantacijo. A ta zaklju\u010dek ni v skladu s tem, kar vemo o razvojnih procesih nevronov. “Na\u0161i mo\u017egani so odvisni od stikov med \u017eiv\u010dnimi celicami, tako imenovanimi sinapsami,” v intervjuju za revijo “Schnecke” [2]<\/a> razlo\u017ei Andrej Kral, nevroznanstvenik na Medicinski fakulteti Hannover. \u010clove\u0161ki mo\u017egani in njihove sinapse so plasti\u010dni, lahko se u\u010dijo. Izguba sluha lahko spro\u017ei proces u\u010denja in reorganizacijo mo\u017eganov. To omogo\u010da u\u010dinkovito uporabo preostalega sluha.<\/p>\n“Izguba sluha ima \u0161e posebej mo\u010dan vpliv v otro\u0161tvu, ko se mo\u017egani razvijajo,” pravi Kral. “Ve\u010dina sinaps … je odvisna od slu\u0161nih izku\u0161enj.” Odrasla oseba se veliko te\u017eje u\u010di sli\u0161ati: “Potreben je zapleten mo\u017eganski ra\u010dunalnik. Razvije se lahko le, \u010de sluh vadimo \u017ee v zgodnji mladosti. Pozneje, ko kriti\u010dna faza v razvoju mine, ne morete nadomestiti tistih prvih slu\u0161nih izku\u0161enj. Zato je treba izgubo sluha v otro\u0161tvu za\u010deti zdraviti \u010dim prej.”<\/p>\n
Kral citira rezultate kolegice raziskovalke Angelike Illg: Ona in njena ekipa v nem\u0161kem centru za sluh Hannover so ugotovili, da so otroci, rojeni z obojestransko gluhostjo, ki so drugi vsadek dobili precej kasneje kot prvega, na kasneje implantirani strani napredovali po\u010dasneje.<\/p>\n
Zakasnjen za\u010detek – \u0161e vedno uspeh<\/h2>\n
Zaradi te in nekaterih drugih podobnih publikacij otrokom, ki so dobili prvi vsadek ve\u010d let prej, niso predlagali \u0161e drugega. Kljub ugotovitvam wurzbur\u0161ke skupine o uspehu tudi ob dalj\u0161ih presledkih med implantacijami. V svojem intervjuju leta 2013 je Andrej Kral, predsednik katedre za avdiolo\u0161ke nevroznanosti v Hannovru, razmi\u0161ljal, da bi lahko binauralne sposobnosti ob poznej\u0161i drugi implantaciji razvijali z govorno in jezikovno terapijo.[3]<\/a><\/p>\nLokalizacija zvoka je bila ena izmed posebnih binauralnih sposobnosti, ki naj bi jo razvili v prvih letih \u017eivljenja, ne pa kasneje. V \u0161tudiji iz leta 2018 je znanstvenica Catherine Killian natan\u010dneje preu\u010dila to sposobnost pri bilateralno implantiranih otrocih s PV [4]<\/a>. Za svojo \u0161tudijo so C. Killian in njeni sodelavci testirali ve\u010d kot 100 bilateralno implantiranih otrok, ki so imeli do dvanajst let med prvim in drugim vsadkom.<\/p>\n“Zamik med obema implantacijama pri otrokih z obojestransko globoko izgubo sluha bi bilo treba minimalizirati,” je povzela svoje rezultate in pojasnila: Dalj\u0161i interval med implantacijama … je privedel k temu, da so bilateralno implantirani otroci manj natan\u010dno locirali izvor zvoka. Raziskava je pokazala, da so imeli otroci korist od drugega pol\u017eevega vsadka, \u010detudi so ga dobili deset let po implantaciji prve strani.<\/p>\n
\nUspeh je odvisen predvsem od tehnologije!<\/strong><\/p>\nV svoji \u0161tudiji so znanstveniki iz Bradforda in Leedsa [5]<\/a>poudarili \u0161e, da je bil uspeh pri u\u010denju lociranja zvoka pri teh otrocih v veliki meri odvisen od vrste vsadka. Uporabnike pol\u017eevega vsadka MED-EL navajajo o v povezavi z natan\u010dnej\u0161o lokalizacijo, sposobni pa so bili nadoknaditi za petletni interval med dvema implantacijama.<\/p>\n<\/blockquote>\n
\n[1]<\/a> Preberi \u0161e: More than the sum of its parts<\/a><\/p>\n[2]<\/a>Research for good hearing, implantable hearing systems – interview with Prof. Dr. Andrej Kral, traken from: Schnecke, edition 82, p. 11f, December 2013<\/p>\n[3]<\/a>ref: Research for good hearing, implantable hearing systems – interview with Prof. Dr. Andrej Kral, traken from: Schnecke, edition 82, p. 11f, December 2013<\/p>\n
Otroci, ki se rodijo z globoko izgubo sluha, \u017ee zelo zgodaj dobijo pol\u017eev vsadek na obeh straneh. Odrasli, ki oglu\u0161ijo, so pogosto bolj zadr\u017eani. Kljub temu lahko obojestranska implantacija koristi tudi uporabnikom, ki so dobili prvi pol\u017eev vsadek \u017ee pred leti.<\/strong><\/p>\n<\/div> Dandanes pol\u017eevi vsadki na obeh straneh \u2013 bilateralni – veljajo za standard pri oskrbi tistih z globoko izgubo sluha. Ko so s kohlearno implantacijo za\u010deli je bilo to nepredstavljivo. Pred prvo implantacijo je bilo potrebno veliko predoperativnih testov. Zdravniki so se \u017eeleli prepri\u010dati, da je slu\u0161ni \u017eivec funkcionalen, kar je predpogoj za uspe\u0161no implantacijo pol\u017eevega vsadka. In na ta na\u010din so hoteli dolo\u010diti “bolj\u0161e” uho.<\/p>\n \u010ce so bili izvidi preiskave pri obeh u\u0161esih podobni, so obi\u010dajno priporo\u010dili uho, na katerem je bil sluh oslabel kraj\u0161i \u010das; druga\u010de pa uho z ve\u010djim ostankom sluha. Za kandidate je bila to te\u017eka odlo\u010ditev, saj so tehnologije imlantov in kirur\u0161ke tehnike tistih dni obi\u010dajno vodile do izgube preostalega sluha. Izbirati so morali med slu\u0161no protezo in oklepanjem tistega, kar je ostalo od njihovega sluha. Uporabniki so enoglasno poro\u010dali, kak\u0161no olaj\u0161anje je bilo zanje znova sli\u0161ati in z dru\u017einami in prijatelji spet sodelovati v dru\u017eabnem \u017eivljenju.<\/p>\n Farmacevt Rolf je bil eden tistih prvih uporabnikov in je bil zelo zadovoljen s svojim pol\u017eevim vsadkom MED-EL Combi 40. Tako zadovoljen, da ga je \u017eelel imeti tudi na drugem u\u0161esu. Leta 1998 mu je ORL klinika izpolnila \u017eeljo. Istega leta mu je sledil \u0161e mali Max, takrat star \u0161tiri leta, in postal prvi obojestransko implantiran otrok. Rezultati pri obojestransko imlantiranih odraslih so bili tako prepri\u010dljivi, da so se zdravniki odlo\u010dili nameniti to mo\u017enost tudi otrokom.<\/p>\n Od takrat \u0161tevilne klinike predlagajo obojestransko implantacijo na novo diagnosticiranim gluhim otrokom: imlantacija je lahko simultana, to je vstavitev obeh pol\u017eevih vsadkov znotraj ene operacije, pri \u010demer je anestezija potrebna le enkrat, lahko pa se odlo\u010dijo za zaporedno implantacijo, t.j. implantacijo dveh pol\u017eevih vsadkov s kratkim \u010dasovnim razmikom od \u0161est do osemnajst mesecev med operacijama.<\/p>\n Petek popoldan je. Vznemirjena mama 7-letnika pokli\u010de: “Niko ne sli\u0161i. Jutri ima rojstni dan, s klovnom in vsemi njegovimi prijatelji. Lepo prosim, lahko pridemo kar takoj?!” Dvajset let nazaj to ni bil nenavaden telefonski klic. Uporabniki PV so bili navadno globoko gluhi na obe u\u0161esi, vendar jih je ve\u010dina imela le en vsadek. V\u010dasih je \u0161lo le za zvit zati\u010d v bateriji ali nepravilno nastavljeno stikalo na procesorju. Brez MED-ELovih in\u017eenirjev, ki so bili na voljo za hitra popravila, bi morali uporabniki te\u017eave re\u0161evati sami ali pa konec tedna pre\u017eiveti v ti\u0161ini. Tak\u0161na situacija je bila te\u017eka zlasti za otro\u0161ko dojemanje. Izziv pa je bila tudi za odrasle.<\/p>\n V\u010dasih je to pomenilo tveganje za varnost. Osnovno\u0161olska u\u010diteljica se je neko\u010d prito\u017eila: “Ko je gluh otrok z enim vsadkom ostal brez baterije, smo klicali star\u0161e. Skrbelo nas je, da bi \u0161el otrok domov in na ulici ne bi ni\u010d sli\u0161al.<\/p>\n Rolf je imel prav, ko je vztrajal, da se mu implantira tudi drugo stran. Dejansko prina\u0161a precej ve\u010d koristi kot zgolj varnost “rezerve\u201c in sigurnost, da je bolj\u0161e uho tisto, ki je implantirano. Glavni prednosti obojestranske implantacije sta bolj\u0161a lokalizacija zvoka in zmo\u017enost ocene, ali je vir zvoka na levi ali na desni.<\/p>\n Vse druge prednosti izhajajo iz teh dveh, podobno kot je to pri binauralnem sluhu, \u010de ima\u0161 dve zdravi u\u0161esi [1]<\/a>. To so opazili strokovnjaki z univerzitetne klinike v Wurzburgu pri svojih prvih dveh bilateralnih uporabnikih PV. Svoje ugotovitve so objavili v znanstveni \u0161tudiji. Razumevanje govora v hrupu se je znatno izbolj\u0161alo z obojestransko uporabo PV pri vseh udele\u017eencih \u0161tudije. Sledilo je \u0161e veliko \u0161tudij o razumevanju govora in lokalizaciji zvoka. Znanstveniki so se strinjali, kot \u0161e nikoli dotlej: bilateralna implantacija PV tistim z obojestransko izgubo sluha prina\u0161a o\u010ditne prednosti.<\/p>\n Najpomembnej\u0161a prednost bilateralne implantacije je dobra lokalizacija zvoka , ki je zlasti pomembna v nevarnih situacijah.<\/p><\/div>\n Strokovnjaki za PV Joachim M\u00fcller, Franz Sch\u00f6n in Jan Helms, avtorji prve \u0161tudije o bilateralni implantaciji s pol\u017eevim vsadkom, so zaklju\u010dili, da se zdi, da koristi drugega vsadka niso odvisne od \u010dasovnega obdobja med prvo in drugo implantacijo. A ta zaklju\u010dek ni v skladu s tem, kar vemo o razvojnih procesih nevronov. “Na\u0161i mo\u017egani so odvisni od stikov med \u017eiv\u010dnimi celicami, tako imenovanimi sinapsami,” v intervjuju za revijo “Schnecke” [2]<\/a> razlo\u017ei Andrej Kral, nevroznanstvenik na Medicinski fakulteti Hannover. \u010clove\u0161ki mo\u017egani in njihove sinapse so plasti\u010dni, lahko se u\u010dijo. Izguba sluha lahko spro\u017ei proces u\u010denja in reorganizacijo mo\u017eganov. To omogo\u010da u\u010dinkovito uporabo preostalega sluha.<\/p>\n “Izguba sluha ima \u0161e posebej mo\u010dan vpliv v otro\u0161tvu, ko se mo\u017egani razvijajo,” pravi Kral. “Ve\u010dina sinaps … je odvisna od slu\u0161nih izku\u0161enj.” Odrasla oseba se veliko te\u017eje u\u010di sli\u0161ati: “Potreben je zapleten mo\u017eganski ra\u010dunalnik. Razvije se lahko le, \u010de sluh vadimo \u017ee v zgodnji mladosti. Pozneje, ko kriti\u010dna faza v razvoju mine, ne morete nadomestiti tistih prvih slu\u0161nih izku\u0161enj. Zato je treba izgubo sluha v otro\u0161tvu za\u010deti zdraviti \u010dim prej.”<\/p>\n Kral citira rezultate kolegice raziskovalke Angelike Illg: Ona in njena ekipa v nem\u0161kem centru za sluh Hannover so ugotovili, da so otroci, rojeni z obojestransko gluhostjo, ki so drugi vsadek dobili precej kasneje kot prvega, na kasneje implantirani strani napredovali po\u010dasneje.<\/p>\n Zaradi te in nekaterih drugih podobnih publikacij otrokom, ki so dobili prvi vsadek ve\u010d let prej, niso predlagali \u0161e drugega. Kljub ugotovitvam wurzbur\u0161ke skupine o uspehu tudi ob dalj\u0161ih presledkih med implantacijami. V svojem intervjuju leta 2013 je Andrej Kral, predsednik katedre za avdiolo\u0161ke nevroznanosti v Hannovru, razmi\u0161ljal, da bi lahko binauralne sposobnosti ob poznej\u0161i drugi implantaciji razvijali z govorno in jezikovno terapijo.[3]<\/a><\/p>\n Lokalizacija zvoka je bila ena izmed posebnih binauralnih sposobnosti, ki naj bi jo razvili v prvih letih \u017eivljenja, ne pa kasneje. V \u0161tudiji iz leta 2018 je znanstvenica Catherine Killian natan\u010dneje preu\u010dila to sposobnost pri bilateralno implantiranih otrocih s PV [4]<\/a>. Za svojo \u0161tudijo so C. Killian in njeni sodelavci testirali ve\u010d kot 100 bilateralno implantiranih otrok, ki so imeli do dvanajst let med prvim in drugim vsadkom.<\/p>\n “Zamik med obema implantacijama pri otrokih z obojestransko globoko izgubo sluha bi bilo treba minimalizirati,” je povzela svoje rezultate in pojasnila: Dalj\u0161i interval med implantacijama … je privedel k temu, da so bilateralno implantirani otroci manj natan\u010dno locirali izvor zvoka. Raziskava je pokazala, da so imeli otroci korist od drugega pol\u017eevega vsadka, \u010detudi so ga dobili deset let po implantaciji prve strani.<\/p>\n Uspeh je odvisen predvsem od tehnologije!<\/strong><\/p>\n V svoji \u0161tudiji so znanstveniki iz Bradforda in Leedsa [5]<\/a>poudarili \u0161e, da je bil uspeh pri u\u010denju lociranja zvoka pri teh otrocih v veliki meri odvisen od vrste vsadka. Uporabnike pol\u017eevega vsadka MED-EL navajajo o v povezavi z natan\u010dnej\u0161o lokalizacijo, sposobni pa so bili nadoknaditi za petletni interval med dvema implantacijama.<\/p>\n<\/blockquote>\n [1]<\/a> Preberi \u0161e: More than the sum of its parts<\/a><\/p>\n [2]<\/a>Research for good hearing, implantable hearing systems – interview with Prof. Dr. Andrej Kral, traken from: Schnecke, edition 82, p. 11f, December 2013<\/p>\n [3]<\/a>ref: Research for good hearing, implantable hearing systems – interview with Prof. Dr. Andrej Kral, traken from: Schnecke, edition 82, p. 11f, December 2013<\/p>\n<\/span><\/div>Prvi uporabniki<\/h2>\n
Na\u010drtovanje vikendov s PV<\/h2>\n
Prednosti, ki jih prinese sluh z obeh strani<\/h2>\n
Bilateralna implantacija \u2013 takoj ko je mogo\u010de<\/h2>\n
Zakasnjen za\u010detek – \u0161e vedno uspeh<\/h2>\n
\n
\n
![\"A](\"https:\/\/lifelonghearing.com\/wp-content\/uploads\/2020\/06\/thumb-dircetion-1024x410.jpg\")