{"id":10046,"date":"2021-11-02T14:55:13","date_gmt":"2021-11-02T13:55:13","guid":{"rendered":"https:\/\/lifelonghearing.com\/?p=10046"},"modified":"2025-04-14T12:55:37","modified_gmt":"2025-04-14T12:55:37","slug":"ucenje-branja-s-tezavami-s-sluhom-ali-brez-njih","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/lifelonghearing.com\/sl\/ucenje-branja-s-tezavami-s-sluhom-ali-brez-njih\/","title":{"rendered":"U\u010denje branja \u2013 s te\u017eavami s sluhom ali brez njih"},"content":{"rendered":"

U\u010dinkovito u\u010denje branja s preprostimi vajami<\/h1><\/div>

Branje in pisanje sta v sredi\u0161\u010du pozornosti v osnovni \u0161oli in osnova kasnej\u0161ega izobra\u017eevanja. U\u010dencem z motnjo sluha bodo pri tem najbolj pomagali optimalno nastavljeni slu\u0161ni pripomo\u010dki, vaje za razlikovanje zvokov in prava motivacija za branje.<\/strong><\/p>\n<\/div>

<\/div>
<\/span><\/div>
<\/div>

“Danes sta branje in pisanje minimalna zahteva,” pravi filozofinja Ursula Baatz, ena od organizatork D\u00fcrnsteinovega simpozija o izobra\u017eevanju. Napoveduje, da bodo tisti, ki niso dovolj razvili ve\u0161\u010din branja in pisanja vedno te\u017eje na\u0161li svoje mesto na trgu dela. Nadaljnje izobra\u017eevanje in usposabljanje v bistvu temeljijo na pismenosti. Pismenost pa je pomembna tudi v vsakdanjem \u017eivljenju ter prostem \u010dasu.<\/p>\n

Joanna Shepherd je vodja ekipe za rehabilitacijo pri podjetju MED-EL. Opozarja na tesno interakcijo med slu\u0161nim razumevanjem jezika, bralnim razumevanjem in pripovednimi ve\u0161\u010dinami. “Jezik, organiziranje informacij, besedni spomin in kognitivno razumevanje so ve\u0161\u010dine, ki jih otrok potrebuje, ko se ukvarja z zgodbo, pa naj jo poslu\u0161a, bere, pripoveduje ali pi\u0161e.”<\/p>\n

Slu\u0161ni spomin pa je lahko bolj\u0161i ali slab\u0161i, ne glede na slu\u0161no sposobnost. “Ampak \u017ee opa\u017eam, da veliko otrok z motnjo sluha dejansko potrebuje ve\u010d ponavljanja,” razlaga Michaela Velissaris, u\u010diteljica za u\u010dence z motnjo sluha na Dunaju. “Zvo\u010dna diferenciacija se razvije pri normalno sli\u0161e\u010dih otrocih v pred\u0161olskih letih. Ko imajo otroci te\u017eave z razvojem sluha, morda \u0161e ne morejo zavestno razlikovati zvokov.”<\/p>\n

Razli\u010dne metode u\u010denja<\/h2>\n

Nicole Supper pou\u010duje na osnovni \u0161oli na Dunaju. “U\u010ditelj se odlo\u010di, katero metodo pou\u010devanja bo v razredu uporabljala za branje. To je odvisno tudi od prvega berila, ki je v uporabi.” Obstaja razlika med analiti\u010dnimi in sinteti\u010dnimi metodami. Klasi\u010dni na\u010din \u010drkovanja sodi na primer med sinteti\u010dne metode: otroci se najprej nau\u010dijo \u010drk, s katerimi nato sestavijo prve besede. \/ \/<\/p>\n

Sinteti\u010dni pristopi pou\u010devanja vklju\u010dujejo tudi foneti\u010dne metode, ki so usmerjene predvsem na zvoke izgovorjenih besed. Primer tega bi bila metoda za\u010detnega zvoka: \u010drke se u\u010dijo z uporabo besede, ki se za\u010dne z ustreznim zvokom: “M je za mi\u0161ko.” Sinteti\u010dnim metodam je skupno napredovanje, to je zdru\u017eevanje posameznih \u010drk ali zvokov v vezano branje.<\/p>\n

Po drugi strani pa analiti\u010dne metode za izhodi\u0161\u010de vzamejo cele besede ali kratke stavke. Primer bi bil prepoznavanje \u010drk s pomo\u010djo primerjave podobnih besed: MALA\/MAMA. “To je metoda za bolj nadarjene otroke, zato le malo razredov uporablja ta pristop,” pojasnjuje Supper. \/<\/p>\n

Od branja do razumevanja<\/h2>\n

“Otrokom z okvaro sluha lahko koristijo celostne metode, vendar ve\u010dina otrok s pol\u017eevim vsadkom<\/a> tudi nima te\u017eav s pristopom, ki temelji na glasovih in \u010drkah. Konec koncev ni mogo\u010de presko\u010diti usklajevanja fonemov z grafemi,” iz svojih izku\u0161enj pove M. Velissaris. “Pri zvokih, ki jih je te\u017ee razlikovati, lahko pomagajo dodeljeni gibi ali znaki.”<\/p>\n

Vsi otroci morajo biti sposobni prepoznavati posamezne besede. “\u017dal imajo nekatera berila precej obse\u017een besednjak, ki v\u010dasih presega otro\u0161ki besednjak \u2013 zlasti pri otrocih z okvaro sluha,” v tem pa M. Velissaris vidi nevarnost, “da otroci nato za\u010dnejo brati mehani\u010dno, ne da bi razumeli pomen besedila.”<\/p>\n

“Pri enem od svojih u\u010dencev sem \u017ee konec oktobra v prvem razredu opazila, da ima kljub vaji te\u017eave s prepoznavanjem \u010drk in njihovim dodeljevanjem ustreznim zvokom,” se spominja N. Supper. To je lahko posledica te\u017eav s spominom ali vizualno ali akusti\u010dno diferenciacijo. Slednja je odvisna tudi od slu\u0161ne sposobnosti. Priporo\u010da, da star\u0161i otrok s tovrstnimi te\u017eavami \u010dim prej razjasnijo problem s pomo\u010djo specialista.<\/p>\n

Dober sluh pomaga pri branju<\/h2>\n

“Ko podrobneje uvajamo slovnico, moramo biti \u0161e posebej pozorni.” Slovni\u010dno napa\u010dnih stavkov ne tvorijo le otroci, ki se izobra\u017eujejo v jeziku, ki je njihov drugi jezik (L2), pravi N. Supper. A po njeni izku\u0161nji je tako da “\u010de u\u010diteljica govori zelo pravilno, otroci hitro ponotranjijo to pravilno izgovorjavo”. Seveda pod pogojem, da ti otroci sli\u0161ijo in lahko razlikujejo zvoke.<\/p>\n

“Pri jezikih z abecedo zaznavanje fonemov v govorjeni besedi podpira razumevanje logike za pisano besedo,” pojasnjuje specialistka za rehabilitacijo J. Shepherd. Tisti, ki znajo slu\u0161no razlikovati posamezne zvoke besede in jih povezati z njihovimi simboli, \u010drkami, znajo besede vsaj pribli\u017eno pravilno napisati. Zato je dober sluh pomemben za razvoj pravilnega pisnega jezika. Za u\u010dence z okvaro sluha so zato slu\u0161ni pripomo\u010dki z dobro kakovostjo zvoka in individualno optimiziranimi nastavitvami bistvenega pomena.<\/p>\n

J. Shepherd primerja to s terapijo za starej\u0161e otroke in odrasle, kjer deluje obratno: “V tem primeru pisni jezik podpira slu\u0161no razumevanje govora.”<\/p>\n

Knjige podpirajo bralne ve\u0161\u010dine<\/h2>\n

“\u0160tevilni dejavniki vplivajo na uspe\u0161nost usvajanja pisnega jezika,” razlaga Joanna Shepherd in na\u0161teje, med drugim, splo\u0161ni jezikovni razvoj in znanje, slu\u0161ni in vidni spomin ter “fonolo\u0161ko zavedanje”. To se nana\u0161a na sposobnost zavestnega zaznavanja in lo\u010devanja delov govora, torej raz\u010dlenjevanja besed na posamezne zloge in zvoke in, nasprotno, sestavljanja besed iz teh delov. Pomen fonolo\u0161ke obdelave govorne zvo\u010dne strukture je dokumentiran tudi v \u0161tudiji Karin Landerl, razvojne psihologinje iz Gradca. [1]<\/a><\/p>\n

J. Shepherd se sklicuje na \u0161tevilne \u0161tudije o pridobivanju pismenosti pri sli\u0161e\u010dih in otrocih z okvaro sluha [2<\/a>] : “Skupne bralne izku\u0161nje spodbujajo pomembne vidike pismenosti.” Tu ni mi\u0161ljeno samo skupno gledanje slik in branje besedila, temve\u010d tudi njihovo povzemanje in razprava. [3]<\/a><\/p>\n

\u010ce s prstom ka\u017eemo, kaj beremo, lahko otroci opazujejo, kako dobivamo informacije iz zapisanega besedila. Prav tako pomaga, da se postopoma u\u010dijo prepoznavati pisno podobo pogosto uporabljanih besed.<\/p>\n

“Navsezadnje je vsesplo\u0161no sprejeti cilj pismenosti branje knjig,” pravi J. Shepherd. Pisni jezik je tudi nosilec informacij v vsakdanjem \u017eivljenju: kje najti strani\u0161\u010de, kdaj se pripelje naslednji avtobus ali kateri film predvajajo v kinu. Psihologinja je prepri\u010dana, da lahko to razumejo tudi mlaj\u0161i otroci: “Navsezadnje ima vse okoli nas oznake! Prav tako posamezne pojme predstavljamo z napisanimi besedami.” Naprimer njihovo ime, veliki napis nad supermarketom ali pogosto ponovljena beseda v slikanici.<\/p>\n

Zabavajte se z jezikom<\/h2>\n

“Perica Re\u017ee Raci Rep.” Tovrstni stavki z aliteracijami (skupine besed z identi\u010dnimi za\u010detki), pa tudi \u0161tevilne druge besedne igre za otroke, kot so otro\u0161ke pesmi, imajo lahko terapevtski namen: “Otroci z izgubo sluha v\u010dasih presli\u0161ijo samo del besede. \u010ce \u0161e ne sli\u0161ijo dobro, pogosto presli\u0161ijo za\u010detek informacije. Ko se igramo s temi besedami tako, da poudarjamo rimo ali aliteracijo, ti otroci bolj jasno razumejo, kar sli\u0161ijo”, pravi J. Shepherd.<\/p>\n

Poleg tega je za usvajanje pisnega jezika pomembno, da stavke zaznavamo v smislu njihovih sestavin \u2013 besed, te pa kot sestavljene iz zlogov in posameznih zvokov \u2013 tako imenovanih fonemov. \u0160ele takrat je mogo\u010de zvoke predstaviti kot \u010drke in jih zdru\u017eiti v besede in stavke. To zavedanje je mogo\u010de pridobiti z igro.<\/p>\n

Tako otro\u0161ke pesmice postanejo igra z izpu\u0161\u010danjem posameznih besed in zamenjavo zlogov s ploskanjem ali mrmranjem. Tudi preprosti rebusi spodbujajo otroke, da se igrajo z jezikom. Pri starej\u0161ih otrocih je mogo\u010de besedo raz\u010dleniti na posamezne foneme, posamezne zvoke v besedi.<\/p>\n

Branje in pisanje kot celota<\/h2>\n

“Danes dr\u017eanje barvice za mnoge majhne otroke ni nekaj samoumevnega,” pravi terapevtka J. Shepherd, ko daje primere motori\u010dnih ve\u0161\u010din, ki vplivajo na pismenost. V tem kontekstu so grobe in fine motori\u010dne sposobnosti ter koordinacija o\u010di in roke pomembne priprave na pisanje. N. Supper iz svojih izku\u0161enj u\u010diteljice doda: “Navsezadnje dr\u017eite svin\u010dnik samo s tremi prsti – najprej morate okrepiti to\u010dno te mi\u0161ice!” Prepri\u010dana je tudi, da je za vsakega otroka pomembno, da dobiva spodbudo: “Kmalu bo\u0161 to lahko prebral \u010disto sam!”.<\/p>\n

Petje, igranje, risanje \u2013 najljub\u0161e dejavnosti mnogih otrok so lahko najbolj\u0161i na\u010din, da se na zabaven na\u010din pripravite na \u0161olo. In \u0161e en nasvet, ki ga strokovnjaki vedno znova ponavljajo: “\u010ce star\u0161i berejo naglas, je to dober na\u010din priprave.”<\/p>\n

\n

5 dejavnikov fonolo\u0161kega zavedanja<\/strong><\/p>\n